Išči
Slo | Eng | Blok 6 | Unit 6
Domov Skupina HSE Domov Skupina HSE

MINISTRICA ZA INFRASTRUKTURO NA OBISKU V PREMOGOVNIKU VELENJE IN TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ

29. 8. 2019

(Velenje, 28. avgusta 2019) – Včeraj, v sredo, 28. 8. 2019, so Premogovnik Velenje obiskali ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, generalni sekretar na MZI mag. Bojan Kumer, generalni direktor Direktorata za energijo mag. Hinko Šolinc in generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne mag. Stojan Nikolić s sodelavci. Goste sta sprejela generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob in direktorica mag. Mojca Letnik. Predstavila sta aktivnosti na področju tranzicije v brezogljično družbo in razvojne projekte ter izpostavila najaktualnejše teme, ki zadevajo scenarije obratovanja Premogovnika Velenje, podaljšanje koncesije pridobivanja premoga, zagotovitev potrebnih kadrov in problematiko upokojevanja ter zagotovitev virov za zapiralna dela.

 

Generalni direktor HSE mag. Stojan Nikolić je povedal, da sta Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj kot neločljivo povezani enoti za Slovenijo in njeno oskrbo z električno energijo izjemnega pomena. »A dejstvo je, da podnebne spremembe in zakonodajne zaveze na ravni EU narekujejo določene politike razogljičenja in pri tem je eden ključnih sektorjev prav energetski. V skupini HSE smo k problematiki zmanjševanja ogljičnega odtisa že pristopili in jo bomo reševali tudi v prihodnje, pri čemer bo poseben poudarek na tako imenovani pravični tranziciji. Ta namreč pri postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv upošteva vse pomembne vidike prehoda, poleg infrastrukturnega tudi socialnega in ekonomskega.« Poudaril je še, da če že na eni strani veliko govorimo o opustitvi trdih, fosilnih goriv iz energetskega spleta, pa je na drugi strani občutno premalo govora o potrebnih spremembah v transportu, navadah prebivalstva ter hlajenju in ogrevanju. »Ravno zaradi tega potrebujemo ne le ambiciozne, temveč tudi realne politike in ukrepe, ki bodo celostni in bodo ustrezno naslavljali širok spekter sektorjev in dejavnosti. Uspešen in pravičen prehod v nizkoogljično ali celo brezogljično družbo je namreč mogoč le z najširšim konsenzom in sodelovanjem vseh, ki prispevamo k današnjemu stanju.«

 

»Ker je bilo v preteklih mesecih veliko govora in ugibanj glede uvoza premoga, bi želel izpostaviti, da strategija delovanja šoštanjske termoelektrarne temelji na izrabi domačega vira, to je velenjskega lignita,« je uvodoma poudaril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. »V Premogovniku Velenje imamo trenutno še vedno več kot 109 mio ton premoga na razpolago, zato uvoz tujega premoga v srednjeročnih poslovnih načrtih ni načrtovan. V pripravi so štirje scenariji obratovanja Premogovnika Velenje, in sicer: do leta 2054, 2045, 2040 in 2030. Najbolj verjetni scenarij zapiranja Premogovnika je med leti 2040-45.«

 

V Premogovniku Velenje se dobro zavedamo nujnosti prehoda v brezogljično družbo, zato smo se priključili medresorski delovni skupini, ki jo je oblikovalo Ministrstvo za infrastrukturo. Skupina bo pripravila ukrepe prestrukturiranja premogovnih regij in bo koordinirala ter usklajevala aktivnosti v zvezi s pripravo podlag za sprejem regionalne strategije prestrukturiranja premogovnih regij in sprejem nacionalne strategije izhoda iz premoga po načelu pravične tranzicije. V delovni skupini aktivno sodelujeta tudi Holding Slovenske elektrarne in Termoelektrarna Šoštanj.

 

V zadnjih letih se srečujemo s pomanjkanjem kadra v osnovni dejavnosti. Čeprav izvajamo številne aktivnosti, da bi povečali vpis v rudarske programe, bomo v novem šolskem letu imeli na novo vpisana samo 2 dijaka in še to na tehnični smeri, na smeri geostrojnik rudar pa nobenega. »Še vedno niso sprejeti strateški dokumenti, ki bodo urejali energetsko politiko na državni ravni, in tudi še ni dorečena zakonodaja na energetskem področju na ravni EU, zato v tem trenutku torej ni mogoče zagotovo reči, kdaj bo do tega prišlo, kar je tudi največja ovira pri pridobivanju novega kadra,« je prepričan mag. Golob.

 

Že več let iščemo ustrezne rešitve tudi za ureditev problematike upokojevanja, saj je starostna struktura družb v Skupini Premogovnik Velenje že več let neustrezna. Zaradi delovno-pravne zakonodaje, ki vzpodbuja, da zaposleni lahko ostanejo na delovnem mestu tudi, če so že izpolnili pogoje za prvo upokojitev (kljub dodani delovni dobi), kot delodajalec nimamo nobene možnosti za realizacijo ukrepov racionalizacije stroškov dela na tem področju, obenem pa nam to onemogoča zaposlovanje mladih.

 

V javni obravnavi je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (ZRud-1D), ki se bo zaključila 19. septembra letos. Ključni razlog za spremembe in dopolnitve zakona je podaljšanje obstoječih rudarskih pravic. »Potrebno je urediti status rudnika v obdobju po letu 2021, ko poteče koncesijska pogodba o urejanju gospodarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine, in zagotavljanju sredstev za njegovo zapiranje. Premogovnik Velenje namreč za zdaj pokriva vse stroške sanacije iz cene proizvodnje premoga,« je še izpostavil generalni direktor Premogovnika.

 

Premogovnik s svojo dejavnostjo podzemnega pridobivanja premoga povzroča vpliv na kakovost okolja in življenja v Šaleški dolini. Občinam odškodnino plačuje preko koncesnine; pravna podlaga za to je Zakon o rudarstvu. Ker ni pravne podlage za plačilo odškodnin, ki so jih bile lokalne skupnosti navajene prejemati v svoje proračune, so le-to nadomestile z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč. Samo v letu 2019 je občina Šoštanj povišala nadomestilo za 1,1 mio EUR. Vse od leta 2014 ostaja prodajna cena premoga nespremenjena, kar ob spremembah na trgu onemogoča stabilno poslovanje družbe, saj vse stroške, povezane s sanacijo in rekultivacijo ter zapiranjem določenih delov (Stari jašek), nosi Premogovnik Velenje sam.

 

Gostje so dopoldne obiskali tudi Termoelektrarno Šoštanj, kjer so si ogledali blok 6.

»Termoelektrarna Šoštanj je z blokom 6 in okoljsko revitaliziranim blokom 5 pomemben člen zanesljivosti slovenske energetske oskrbe,« je povedal direktor Termoelektrarne Šoštanja Mitja Tašler. »Proizvede namreč slabo tretjino v Sloveniji proizvedene električne energije, zato bistveno prispeva tudi k zmanjševanju uvozne odvisnosti države od tuje, dražje elektrike, zlasti v obdobjih suhega vremena. Zavedamo se, da težnja k razogljičenju narekuje tudi razmišljanja o postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv ter da bo potrebno čim prej začeti iskati alternativne zdajšnji proizvedeni energiji iz TEŠ.  Verjamemo, da bo odločitev o teh pomembnih korakih za slovensko energetiko predvsem strokovna. V TEŠ bomo dotlej svoje poslanstvo izpolnjevali v največji možni meri in ga ves čas nadgrajevali z novimi projekti, ki bodo pomenili korak naprej k brezogljični družbi.«

 

Ministrica se je s sodelavci spustila tudi 400 metrov pod zemljo in si v jami Premogovnika Velenje ogledala visokotlačno črpališče, na površini pa še dežurni center z Varnostno-tehnološkim informacijskim sistemom, preko katerega dežurni 24 ur dnevno spremljajo vse parametre in dogajanje v jami, ter reševalno postajo.

 

Avtor fotografij v TEŠ je Bojan Rotovnik, v sejni sobi Premogovnika Velenje Slobodan Mrkonjić, v jami pa Miran Beškovnik.


SREČNO,

 

Služba za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje