Išči
Slo | Eng | Blok 6 | Unit 6
Domov Skupina HSE Domov Skupina HSE

Jezera kot nov biotop

Najvidnejši posledici premogovništva v Šaleški dolini sta ugrezanje tal in nastanek ugrezninskih jezer. Skupna površina Velenjskega, Družmirskega in Škalskega jezera je preko 2 km2, njihova prostornina pa 50 mio. m3, Družmirsko jezero je z globino več kot 85 m najgloblje jezero v Sloveniji. Termoelektrarna Šoštanj vrsto let podpira raziskave, ki so povezane tako s samo kakovostjo voda v jezerih in reki Paki, kakor tudi različne študije, ki obravnavajo floro in favno jezer, tekočih voda in objezerskega sveta. Veliko raziskav z okoljskega področja so za TEŠ opravili raziskovalci Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje.

Ob jezerih se je oblikoval sekundarni življenjski prostor – biotop, ki je ustvaril večjo pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Nastali so nadomestni habitati, ki na relativno majhnem območju nudijo zelo pestre in različne življenjske pogoje: od ekstremno sušnih ruderalnih bivališč, travnikov, gozdnega roba pa do vodnih okolij - mokrišč, potokov, jezerc in mlak. Tako so na tem območju opazili preko 220 vrst ptic, med katerimi so bile tudi predstavniki manj pogostih in celo redkih vrst: veliki prodnik, mala bela čaplja in črna štorklja. V okolici vodnih teles je bilo evidentiranih 27 različnih vrst kačjih pastirjev, to je okoli 40% vseh živečih vrst v Sloveniji. Med opaženimi vrstami sta bili tudi malinovordeči kamenjak (Sympetrum fonscolombei), ki je uvrščen med ranljive vrste in stasiti kamenjak (Sympetrum depressiusculum), ki je kritično ogrožena vrsta v Sloveniji. Vodno okolje in bujno rastlinstvo je primerno življenjsko okolje za dvoživke. V letu 2002 smo na tem območju opazili 4 vrste žab: zeleno rego (Hyla arborea), zeleno žabo (Rana esculenta), debeloglavko (Rana ridibunda) in krastačo (Bufo bufo) ter planinskega pupka (Tritus alpestris). Vse vrste dvoživk razen navadnega močerada so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih dvoživk v Sloveniji.