Generator je sinhronski stroj, ki pretvarja mehansko energijo v električno.
Glavna sestavna dela generatorja sta stator in rotor. Vzbujalno navitje, ki je
položeno v utore rotorja, napajamo z enosmernim tokom preko ščetk in drsnih
obročev ter ustvarimo magnetne pole. Da se inducira električna napetost v
navitjih statorja, moramo rotor vrteti. Za priključitev generatorja v omrežje
so potrebni določeni pogoji in sicer: frekvenci generatorja in omrežja morata
biti enaki, kar dosežemo z rotorjem, ki se mora vrteti sinhrono z omrežjem.
Napetosti omrežja in generatorja morata biti enaki po velikosti, kar
dosežemo z vzbujanjem rotorja. Enak mora biti tudi fazni kot obeh napetosti v
trofaznem sistemu. Sinhronizacija generatorja z omrežjem je tisti trenutek, ko
se vključi glavni daljnovodni odklopnik na B4 in B5 oz. generatorski odklopnik na B6.
Obremenjevanje generatorja vršimo s povečanim dovajanjem pare na turbino.
Vsled tega se poveča vrtilni moment na gredi turbine in rotor generatorja
prične prehitevati vrtilna polja ostalih generatorjev. Zaradi tendence po
prehitevanju rotorja se poveča proizvodnja delovne energije, generator prevzame
večjo breme omrežja. Zaradi povečanega delovnega toka se zmanjša potrebni
nazivni vzbujalni fluks, ker pa mora generator biti vedno nazivno vzbujen, si
manjkajoči fluks nadomesti iz vira vzbujanja generatorja. Protimoment vrtilnemu
momentu turbine je močno vrtilno magnetno polje rotorja. Zaradi želenega
prehitevanja rotorja generator ne more pasti iz sinhronizma, on samo prevzame
ali zmanjša breme.
Razen osnovnega spremljanja delovanja generatorja je potrebno skrbeti tudi
za veliko pomožnih področij. Zaradi izgub v generatorju se tvori velika
količina toplote, ki jo je potrebno odvesti. Električni generator ima tudi do 2
% izgub, ki zmanjšujejo izkoristek bloka.
Generatorji 4, 5 in 6 se hladijo z vodikom, ki kroži skozi generator z
lastno ventilacijo in nato oddajo toploto v glavni hladilni sistem. Generator 6
ima izvedeno še dodatno hlajenje statorskega navitja s hladilno vodo. Učinek
hlajenja je odvisen od tlaka vodika, ta pa je določen od velikosti stroja,
oziroma množine toplote. Pri hlajenju z vodikom dosegamo 6 krat boljše hlajenje
kot z zrakom, saj vodik zelo dobro sprejema in tudi oddaja toploto. Za
polnjenje in dopolnjevanje generatorjev z vodikom, imamo lastno proizvodnjo
vodika. Slaba stran tega hlajenja je, da je vodik pri ugodni mešanici z zrakom
eksploziven. Za preprečitev uhajanja vodika v okolico ima vsak generator svoj
oljni tesnilni sistem, nadzor nad čistostjo in porabo vodika. Generatorji so za
primere električnih napak zaščiteni tako, da se napake ne prenesejo na ostale
naprave oziroma poškodbe sploh ne nastanejo.