V Termoelektrarni Šoštanj imamo vse pogoje za varno, energetsko učinkovito in brez dodatnih obremenitev za okolje, dodajanje SRF goriva k osnovnemu energentu, lignitu. SRF je trdno alternativno gorivo, pripravljeno po točno določenih pravilih iz nenevarnih odpadkov. Uporablja se ga za sežig ali za sosežig, kot to načrtujemo v blokih 5 in 6 v Termoelektrarni Šoštanj.

Kljub vsemu napredku v zadnjih letih na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji še vedno ostajajo kupi smeti, ki se jih bodisi ne da bodisi ni smiselno reciklirati, ker se za njihovo predelavo porabi preveč energije. V teh odpadkih pa se skriva še veliko energijske vrednosti, ki jih s primerno predelavo/pripravo lahko pri nas energetsko izkoristimo. Pravzaprav lahko rečemo, da se ravno v Termoelektrarni Šoštanj  srečata slovenska težava s kopičenjem odpadkov in tehnološka možnost ter energetska in ekonomska upravičenost sosežiga nenevarnih odpadkov.

To poudarja tudi logotip SOEN, sosežig za energijo, ki smo ga izbrali, da bi projekt čimbolj približali lokalni skupnosti, drugim državljanom in odločevalcem. Kmalu bo zaživela tudi spletna stran, na kateri bodo predstavljani vsi ključni podatki in odgovori na vprašanja v zvezi s tem projektom.

Ker smo prepričani, da je sosežig  logična rešitev za kopičenje odpadkov na deponijah po vsej državi, da s tem ne poslabšujemo negativnih vplivov na okolje, ampak ga bomo celo razbremenili z manj izpusti CO2 in da bo imel pozitivne učinke na poslovanje, predstavljamo naše načrte zaposlenim v Premogovniku Velenje, Tešu in drugih družbah znotraj skupine HSE. Proaktivno o vseh korakih obveščamo predstavnike šaleških občin, na predstavitve vabimo šaleške gospodarstvenike, predstavnike civilnih iniciativ in nevladnih organizacij. Direktor Teš Mitja Tašler pa je imel predstavitev tudi na letni konferenci sindikata dejavnosti energetike (SDE), kjer so načrte TEŠ toplo pozdravili.

Podobno kot drugje po svetu tudi v Sloveniji količina odpadkov vztrajno raste. Po podatkih statističnega urada Si-stat je bilo leta 2015 pridelanih dobrih pet milijonov ton, leta 2018 pa že skoraj 8,4 milijona ton nevarnih in nenevarnih odpadkov. Levji delež odpadkov nastane pri gospodarskih dejavnostih. Leta 2015 jih je bilo 4,2 milijona ton, tri leta pozneje pa že skoraj 7,4 milijona ton. Recikliramo jih le okoli 40 odstotkov. Zanimivo je tudi, da približno 1,1 milijona ton odpadkov uvozimo, približno toliko pa tudi izvozimo. Pada pa delež odpadkov predelanih v gorivo. Če jih je bilo leta 2015 še 265.000 ton, jih je bilo leta 2018 le še 207.000 ton. Ostali odpadki se odlagajo, v manjši meri pa tudi odstranjujejo na drugačne načine.

Odlagališča z izcedno vodo in plini zastrupljajo tla, onesnažujejo vodo in zrak. Z nenadzorovanim odlaganjem odpadkov in divjimi odlagališči se v naravi kopičijo nevarne kemikalije in veča tveganje za zdravje. Poleg tega zapravimo dragocene sestavine v odpadkih. S predelavo nenevarnih odpadkov v trdo SRF gorivo, lahko sosežgemo velik del teh drugače neuporabnih odpadkov.

Glede na opravljene študije lahko v obeh blokih v Termoelektrarni Šoštanj lignitu dodamo okoli 160.000 ton SRF na leto. To je, do šest odstotkov SRF goriva oziroma do deset odstotkov energijske vrednosti glede na količino lignita. Ker ima gorivo SRF kurilno vrednost med 14 in 17 MJ/kg, lignit pa med 9 in 11 MJ/kg, bomo z dodajanjem alternativnega goriva izboljšali učinkovitost pridobivanja električne energije in toplote za ogrevanje šaleške doline. Z visoko temperaturo in čiščenjem dimnih plinov pa bodo nižji tudi izpusti v okolje na enako enoto proizvedene elektrike. Tako bomo za enako količino proizvedene elektrike na leto v zrak izpustili 156.000 ton manj CO2. Tudi vsi ostali parametri bodo ostali znotraj mejnih vrednosti.

Z javnim razpisom je bil izbran izvajalec presoje vplivov na okolje, to sta velenjska družba Eurofins Erico in Elektro inštitut Milan Vidmar. Po specifičnih strokovnih področjih pa bodo sodelovale še družbe Meis, fakulteta za strojništvo Maribor, E-net okolje in Kova. Potem sledijo postopki pridobivanja okoljevarstvenega soglasja (OVS) in okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Pri tem je treba poudariti, da nekateri mediji in nekateri posamezniki napačno navajajo, da so za sosežig nižji standardi varovanja okolja kot za sežigalnice. V resnici Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov ne ločuje med sežigom in sosežigom, kar pomeni, da za vse naprave veljajo enake mejne vrednosti izpustov. Drži pa, da so mejne vrednosti za uporabo lignita višje kot za sosežig, a mora biti del izpustov iz sosežiga znotraj meja določenih s prej omenjeno uredbo.

V Termoelektrarni Šoštanj bomo zadostili vsem pogojem iz Uredbe in drugih aktov, tako da bomo nadzirali kakovost in primernost SRF goriva ter merili vse predpisane izpuste.

Za potrebe sosežiga bomo na našem  območju postavili objekt, urejeno tako, da iz njega ne bo uhajal neprijeten vonj in da goriva ne bo mogel raznašati veter. Ob tem je treba poudariti, da se gorivo iz odpadkov ne bo skladiščilo v Šoštanju, ampak se ga bo v skladu s potrebami sproti dovažalo. Tako računamo, da bo med tednom gorivo dostavljalo 25 tovornjakov na dan. Med vikendi dostave ne bo. Investirali bomo še v transportni in sistem doziranja SRF k osnovnemu gorivu.

Po začrtani časovnici bomo s poskusnim delovanjem sosežiga začeli konec leta 2021, z rednim obratovanjem pa leta 2022.

Vodstvo projekta:

Mitja Tašler, TEŠ (vodja projekta)

Namestnika:

Matija Sevšek, HSE  (namestnik vodje projekta za področje komuniciranja)
mag. Mojca Letnik, PV (namestnica vodje projekta za področje surovin)

Projektna ekipa:

dr. Adnan Glotić, HSE (član – tehnično področje/proizvodnja)
mag. Jože Lenart, TEŠ (član – tehnično področje/proizvodnja)
Ervin Renko, HSE (član – področje ekologije)
Egon Jurač, TEŠ (član – področje ekologije)
mag. Petja Rijavec, HSE (članica – področje komuniciranja z javnostmi),
Goran Mandžuka, HSE Invest (član – tehnično področje/proizvodnja),