/ POGOVOR: DR. JANEZ ROŠER IN ALEŠ LOGAR, PREMOGOVNIK VELENJE

POGOVOR: DR. JANEZ ROŠER IN ALEŠ LOGAR, PREMOGOVNIK VELENJE

PRENOS ZNANJA IN OHRANITEV KLJUČNIH ZNANJ STA ENI OD NAJPOMEMBNEJŠIH NALOG V NAŠEM PODJETJU

Premogovnik Velenje, edini še delujoči premogovnik v Sloveniji, je letos naredil prvi korak k prestrukturiranju. Dve trojki, torej letnica (20)33, bosta zaznamovali večino prihodnjih poslovnih odločitev, vplivali pa tudi na družbo, ki je s Premogovnikom Velenje najtesneje povezana: Termoelektrarno Šoštanj. Dr. Janez Rošer, generalni direktor, in Aleš Logar, direktor Premogovnika Velenje, pravita, da je sprejem letnice pomemben predvsem zato, ker lahko v premogovniku začnejo z vsemi postopki in aktivnostmi, povezanimi s pravičnim prehodom v brezogljično družbo. Vprašanju, kako bo ta vplival na zaposlene, se seveda ne da izogniti. Še več: to vprašanje je najpomembnejše. Prehod mora biti pravičen, ekonomsko vzdržen in uravnotežen. Predvsem pa mora, poleg zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo, Šaleški dolini prinesti rast, razvoj in nova delovna mesta.

Vlada je sredi januarja letos sprejela strategijo za izstop iz premoga in v njej določila letnico 2033. Kaj to za Premogovnik Velenje pomeni?

Rošer: S to odločitvijo je Vlada RS določila letnico, do katere bo Premogovnik Velenje odkopaval premog za potrebe premogovnih blokov TEŠ. Posledično se je ne samo Premogovnik Velenje, ampak celotna slovenska energetika, znašla pred izjemno zahtevno in odgovorno nalogo. Pomembno pa je, da sprejem strategije pomeni tudi podlago za sprejem Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, v okviru katerega bodo s strani države zagotovljeni dodatni viri in sredstva za postopna zapiralna dela Premogovnika Velenje, od likvidacije jamskih objektov do saniranja degradiranih površin, in s katerim bo prišlo do kontroliranega postopnega zapiranja ter finančno vzdržnega poslovanja Premogovnika.

Sočasno s sprejemom nacionalne strategije opuščanja premoga in posledično s potrditvijo letnice smo v Premogovniku Velenje že začeli s predstavljanjem in usklajevanjem ključnih aktivnosti, ki jih mora naslavljati in vsebovati zakon o postopnem zapiranju, ki bo podlaga za pridobitev finančnih sredstev za potrebe sprotnih in končnih zapiralnih del, ter z zagotavljanjem ustreznega kadra. Poleg omenjenega zakona bo pripravljen tudi zakon o prestrukturiranju SAŠA regije, ki bo omogočil črpanje sredstev za prestrukturiranje, investicije in nove projekte, s katerimi bomo lahko zagotovili nova delovna mesta.

Prav tako pričakujemo vzpostavitev Sklada za pravični prehod, ki je nov finančni instrument EU v okviru kohezijske politike za podporo regijam pri prehodu na podnebno nevtralnost. Glavni cilj sklada je ublažiti učinek prehoda s financiranjem diverzifikacije in modernizacijo lokalnega gospodarstva ter ublažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje.

Letnica, ki je oddaljena le dobro desetletje, danes vsekakor predstavlja dvom in negotovost. Verjamem pa, da bomo z znanjem, ki ga premoremo, s trdim in zahtevnim delom, ki nam ni tuje, v prihodnjih letih v tem našli izziv in energijo, da bomo še naprej zagotavljali premog za Termoelektrarno Šoštanj, obenem pa uspešno realizirali projekte prestrukturiranja, ki bodo tudi po prenehanju proizvodnje premoga omogočali nadaljnji razvoj Šaleške doline.

Je letnica 2033 dokončna – boste lahko do takrat izpeljali vse ključne aktivnosti?

Logar: Za nas ni toliko bistvena letnica kot to, da bodo izpeljane vse potrebne aktivnosti za prenehanja odkopavanja premoga v Šaleški dolini. Določitev letnice ni bila v naših rokah, vendar pozdravljamo odločitev, da je bila sprejeta, saj lahko šele zdaj začnemo z vsemi postopki in aktivnostmi, ki so potrebne za pravičen prehod v brezogljično družbo. Dejansko je sprejeta drsna letnica, ki je odvisna od številnih mejnikov, katere bomo v prihodnjih letih spremljali. Strategija narekuje, da se bo letnica preverjala na tri leta in tako dopušča kasnejše popravke. Pomembno je, da se odpira možnost, da lahko gremo naprej z zakonom o prestrukturiranju premogovne regije in predvsem, da lahko gremo naprej z zakonom o postopnem zapiranju premogovnika. Premogovnika Velenje namreč z vsemi aktivnimi rovi – teh je več kot 50 km – ne moremo zapreti z danes na jutri, ampak bomo po zaključku obratovanja potrebovali še najmanj 15 let za zapiralna dela. Premogovnik Velenje namreč zdaj sam in zgolj z lastnimi sredstvi izvaja vsa sprotna zapiralna dela, od likvidacije posameznih jamskih objektov do sanacije okolja, ki je bilo podvrženo vplivu rudarjenja, urejanje brežin vodotokov ter jezer, urejane površin znotraj pridobivalnega prostora, stalno izvajanje monitoringa vplivov na okolje v okviru lastne proizvodnje, kar seveda vpliva na višino stroškovne cene premoga.

Katere aktivnosti so zdaj, ko je strategija sprejeta, za vas bistvene?

Rošer: Za Premogovnik Velenje sta najpomembnejša dva ključna mejnika: obdobje pred letnico prenehanja odkopavanja in obdobje po njej. Do ciljne letnice bo proizvodnja v Premogovniku Velenje potekala skladno z načrti, za kar bomo potrebovali usposobljene in motivirane zaposlene, tako v proizvodnem procesu kot v podpornih službah, seveda pa bomo tudi po prenehanju odkopavanja v družbah Skupine Premogovnik Velenje še vsaj petnajst let potrebovali ljudi, ki bodo skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del. Predlagana letnica 2033 torej, ne nazadnje, pomeni še vsaj dvajset let izvajanja rudarskih del na območju Šaleške doline.

Premogovnik Velenje je v tem času že pripravil tudi svojo strategijo razvoja Skupine PV za obdobje 2022–2027 v skladu s procesom prestrukturiranja matične družbe in povezanih družb v Skupini PV, ki jo usklajujemo z lastnikom HSE. V sklopu strategije smo med drugim prepoznali tudi razvojne projekte, ki bodo predstavljali prihodnost na energetski lokaciji Premogovnika Velenje.

Zlasti pomembne pa so za nas kadrovske aktivnosti, saj se v danih okoliščinah srečujemo s spremembami, ki drastično vplivajo tako na trenutno zaposlene kot tudi na pridobivanje novega kadra v bodoče. Zavedamo se, da so gonilo podjetja zadovoljni in ustrezno usposobljeni zaposleni, ki pa imajo danes veliko vprašanj. Naša kadrovska strategija temelji in bo temeljila na zaposlovanju ustreznih kadrovskih profilov, na razvoju zaposlenih v skladu s potrebami delovnega procesa in vlaganju v znanje naših zaposlenih. Prenos znanja in ohranitev ključnih znanj sta eni od najpomembnejših nalog v našem podjetju, ki se ponaša z velikim naborom specifičnih znanj. Ključne kadre bomo potrebovali tudi v prihodnosti, ko bodo pred nami izzivi prestrukturiranja podjetja in zapiranja premogovnika. Za ta dela bomo potrebovali mlade in motivirane sodelavce, ki bodo kos izzivom prihodnosti.

»Za nas ni toliko bistvena letnica kot to, da bodo izpeljane vse potrebne aktivnosti za prenehanja odkopavanja premoga v Šaleški dolini. Določitev letnice ni bila v naših rokah, vendar pozdravljamo odločitev, da je bila sprejeta, saj lahko šele zdaj začnemo z vsemi postopki in aktivnostmi, ki so potrebne za pravičen prehod v brezogljično družbo. Dejansko je sprejeta drsna letnica, ki je odvisna od številnih mejnikov, katere bomo v prihodnjih letih spremljali. Strategija narekuje, da se bo letnica preverjala na tri leta in tako dopušča kasnejše popravke. Pomembno je, da se odpira možnost, da lahko gremo naprej z zakonom o prestrukturiranju premogovne regije in predvsem, da lahko gremo naprej z zakonom o postopnem zapiranju premogovnika.«

Kljub težnjam po čimprejšnjem prehodu v brezogljično družbo brez vas ne gre?

Logar: Premogovnik Velenje je kljub trendom po prehodu v nizko- oz. ogljično nevtralno družbo, ki se nakazujejo v svetu ter doma, še vedno pomemben in nepogrešljiv steber slovenske energetike, kar se še posebej potrjuje v času t. i. energetske krize. Skupaj s Termoelektrarno Šoštanj že desetletja zagotavlja nemoteno in zanesljivo oskrbo z domačo električno energijo tretjini Slovenije, v sušnih obdobjih tudi več. To se je izkazalo tudi v času epidemije, ko smo skupaj s Termoelektrarno Šoštanj zagotavljali nemoteno dobavo električne energije za potrebe Slovenije ves čas – kljub temu da je bilo tudi med našimi zaposlenimi kar precej okužb z virusom.

Potrebno se je zavedati, da bo s premogom lažje doseči zeleni prehod, saj bomo z njim še vedno zagotavljali stabilnost in zanesljivost slovenskega energetskega sistema ter skrbeli, da bo Slovenija minimalno odvisna od uvoza električne energije ter bo proizvedena energija vedno dostavljena. Nič več ni samoumevno, da bomo imeli energijo vedno na razpolago, zato je še toliko pomembnejše, da smo pri ravnanju z njo previdni in preudarni. Slovenija je s svojo strukturo proizvodnje še vedno med najbolj zelenimi državami v Evropi in nad povprečjem Evropske unije. Glede na to, da taksonomija na ravni EU med t. i. zeleno energijo uvršča tudi energijo iz NEK, pa je podoba Slovenije v tem kontekstu še bolj »zelena«, zato nam ni potrebno brezglavo hiteti.

Ni vprašanje, ali smo za zeleni prehod ali ne, ali smo za premog in TEŠ ali proti. Zelena tranzicija je tukaj in poti nazaj ni več. Cena te tranzicije pa bo visoka in za marsikoga boleča, saj se bo oz. se že zeleni prehod pozna tudi na naših položnicah za elektriko. Tako nizkih cen, kakršne smo poznali še včeraj, ne bo več. Treba se bo prilagoditi novim, višjim cenam in veliko ljudi si bo to zelo težko privoščilo. Prepričan sem, da dokler bomo imeli premog, bomo veliko lažje uravnavali vse pritiske na elektroenergetski sistem.


Koliko v odločanje o prihodnosti Premogovnika Velenje vključujete predstavnike tistih, na katere bo ta odločitev najbolj vplivala – torej predstavnike zaposlenih?

Rošer: Socialni partnerji oz. predstavniki zaposlenih so bili vključeni v operativno delovno skupino pod okriljem ministrstva za infrastrukturo, ki je pripravljalo nacionalno strategijo za izstop iz premoga. Pri pripravi izhodišč za potrebe Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje smo vključili sindikat, ki je aktivno sodeloval pri kadrovski problematiki, skupaj tudi sodelujemo pri pogovorih s predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poslovodstvo Premogovnika Velenje pa socialne partnerje preko mesečnih sestankov obvešča o vseh postopkih in aktivnostih, vezanih na postopno zapiranje in prestrukturiranje, ki jih izvajamo z lastnikom, ministrstvi ter lokalno skupnostjo, tako pri pripravi omenjenega zakona kot tudi zakona o prestrukturiranju regije.

»Do ciljne letnice bo proizvodnja v Premogovniku Velenje potekala skladno z načrti, za kar bomo potrebovali usposobljene in motivirane zaposlene, tako v proizvodnem procesu kot v podpornih službah, seveda pa bomo tudi po prenehanju odkopavanja v družbah Skupine Premogovnik Velenje še vsaj petnajst let potrebovali ljudi, ki bodo skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del. Predlagana letnica 2033 torej, ne nazadnje, pomeni še vsaj dvajset let izvajanja rudarskih del na območju Šaleške doline.«

Ves čas poudarjate, da mora biti izhod iz premoga pravičen, ekonomsko vzdržen in socialno uravnotežen.

Logar: V postopku priprave strategije smo intenzivno sodelovali s ciljem kar v največji meri Šaleški regiji, Premogovniku Velenje, Termoelektrarni Šoštanj in zaposlenim v prihodnjih desetletjih zagotoviti pravičen, ekonomsko vzdržen in socialno uravnotežen prehod. Prebivalci in okolje v Šaleški dolini so v preteklosti že plačali precejšnjo ceno zaradi proizvodnje električne energije, saj je bila dolina močno degradirana. Nepravično bi bilo, da bi zaradi zelene politike EU morali prebivalci Šaleške doline ponovno sami nositi breme prestrukturiranja industrije, ki služi celotni Sloveniji. V Premogovniku Velenje si zaradi tega še posebej prizadevamo za pravično tranzicijo. Prestrukturiranje premogovnih regij vidimo kot izziv in veliko priložnost za dolino in Slovenijo.

Pozdravljamo odločitev ministrstva za infrastrukturo, ki je že začelo s prvimi sestanki ter z usklajevanji, imenovanjem skupine, ki bo začela s pripravo Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje; tega bo seveda potrebno usklajevati z vsemi deležniki – s socialnimi partnerji, z ministrstvom za infrastrukturo, ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvom za okolje in prostor, ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvom za finance, z lokalno skupnostjo.

Z vsemi močmi si prizadevamo za to, da bo pravičen, ekonomsko vzdržen in socialno uravnotežen prehod Šaleški dolini prinesel rast, razvoj in vzpostavil nova delovna mesta, hkrati pa ohranil ustrezno raven zanesljivosti oskrbe z električno energijo v Sloveniji.

Glede na pobude, naj se zaradi ukrajinske krize podaljša delovanje termoelektrarn, je verjetno na mestu vprašanje: ali je Premogovnik Velenje sposoben izkopavati premog tudi po letu 2033, če pride do takšne odločitve.

Rošer: Še nedolgo nazaj je veljalo, da bomo premog v Šaleški dolini odkopavali še približno trideset let, s sprejetjem nacionalne strategije izstopa iz premoga pa je ta letnica določena do leta 2033. Izdelava raznih scenarijev obratovanja je bila nujna zaradi številnih sprememb, ki so se in se še bodo zgodile v prihodnjih letih na energetskem področju in ki posredno oz. neposredno vplivajo na delovanje Premogovnika Velenje. Nove scenarije obratovanja Premogovnika Velenje smo začeli izdelovati na podlagi usmeritev strategij EU in posledično energetske politike Slovenije. Osnovo za vse scenarije predstavlja nahajališče premoga v Šaleški dolini in izdelani Elaborat o zalogah premoga Premogovnika Velenje.

Današnje dogajanje, tj. energetska kriza in vojna v Ukrajini, pa zeleno transformacijo Evrope postavlja pod vprašaj, vsaj kar se tiče dinamike. Zaradi tega se poraja vedno več vprašanj, ali je res smotrno tako hitro zapirati vse termoelektrarne, ko se ves svet sooča z energetsko krizo, ki se je še bolj razmahnila ravno zaradi rusko-ukrajinske vojne. Ta nam je pokazala, kako ranljivi smo lahko v EU – in seveda tudi v Sloveniji – ter kako pomembno je, da smo samooskrbni in imamo na voljo lastni energent. Visoka odvisnost RS od uvoza energije nikakor ni dobra.

V skladu z Elaboratom o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje s stanjem na 31. 12. 2021 aktualne odkopne zaloge znašajo več kot 102 milijona ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje do konca odkopavanja.

Obratovanje jam Premogovnika Velenje, skladno s  scenarijem obratovanja, omogoča maksimalni izplen z vidika količine premoga, ki ga je z danes obstoječo metodo in tehnologijo možno pridobiti. Pri tem je upoštevana tudi temu primerna doba obratovanja in tudi ekonomika eksploatacije. Današnja tehnologija in znanje nam sicer omogoča izkop vseh odkopnih zalog, vprašanje pa je po kakšni ceni. Širokočelna metoda odkopavanja premoga je ekonomsko upravičena, kadar so pri tem izpolnjeni nekateri pogoji, saj zanjo veljajo določene omejitve. Skladno z novimi umestitvami odkopnih polj, etaž in odkopnih plošč smo pri izdelavi scenarija upoštevali tudi ta vidik.

Posledično to pomeni, da se bomo morali določenim potencialnim odkopnim zalogam odreči oz. drugače povedano: pridobivanje na posameznih območjih ni ekonomsko upravičeno, saj bi bilo potrebno poseči po drugačni odkopni metodi, ki pa ne daje takšnih učinkov kot naša Velenjska odkopna metoda (posledično ta scenarij predvideva odkop v višini pbl. 71 mio t premoga).

Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene. Pri tem govorimo o tehničnih sposobnostih jame za proizvodnjo zahtevanih količin. Premogovnik Velenje je sposoben izkopavati še vrsto let, toda če kdo misli, da se bomo lahko šele leta 2033 odločili, da lahko obratovanje kar tako podaljšamo še za deset let, se zelo moti. Ta odločitev mora biti sprejeta v obdobju med letoma 2025 do najkasneje 2027, kar omogoča izdelavo jamske infrastrukture za potrebe odkopavanja po letu 2033.

»Nepravično bi bilo, da bi zaradi zelene politike EU morali prebivalci Šaleške doline ponovno sami nositi breme prestrukturiranja industrije, ki služi celotni Sloveniji. V Premogovniku Velenje si zaradi tega še posebej prizadevamo za pravično tranzicijo. Prestrukturiranje premogovnih regij vidimo kot izziv in veliko priložnost za dolino in Slovenijo.«


V Premogovniku Velenje nenehno spodbujate zanimanje za rudarski poklic. Kaj lahko pričakuje mladi rudar, ki se prvič spusti v jamo?

Rošer: V Skupini Premogovnik Velenje gradimo na dolgoročnem sodelovanju, zato se aktivno vključujemo v izobraževalni proces. Zavedamo se, da se pot do znanja začne zgodaj, zato že od nekdaj skrbimo za vzgojo lastnega kadra s pomočjo sistema štipendiranja in izvajanja praktičnega usposabljanja pri delu. Z jamo se spoznajo že dijaki Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje, ko se skozi praktično izobraževanje usposabljajo na različnih deloviščih, na katerih pridobivajo neprecenljivo znanje in izkušnje za kasnejšo zaposlitev v Premogovniku Velenje. V zaključnih letnikih pa njihovo izobraževanje poteka tudi na odkopih, kjer trenutno na globini okoli 500 metrov pridobivamo večino premoga v našem premogovniku. Tako se dijaki vključijo v obstoječe premogovniško moštvo, spoznajo odkopno opremo in njene zmogljivosti ter v realnem delovnem okolju pod nadzorom inštruktorjev samostojno upravljajo z rudarsko opremo. Dijaki prakso v jami vedno izpostavijo kot najbolj privlačen in zanimiv del izobraževalnega procesa.

Kakšni mesti bosta Velenje in Šoštanj čez nekaj desetletij, brez termoelektrarne in premogovnika?

Logar: Energetska lokacija v Šaleški dolini bo zagotovo ostala, saj imata tako Premogovnik Velenje kot HSE z njo velike načrte. Ponuja namreč številne priložnosti za razvoj novih dejavnosti, podjetij, delovnih mest s področja energetike, krožnega gospodarstva, ki pomeni visoko dodano vrednost, remonta težke mehanizacije, turizma ter tudi delovnih mest, primernih za invalide.

Ugašanje premogovništva bo imelo neposreden vpliv na več kot 10.000 ljudi v regiji in širše, zato je še toliko bolj pomembno sistematično, postopno in dolgoročno prestrukturiranje Premogovnika Velenje. Prihodnost je potrebno graditi na prednostih, ki jih dolina ima. Jezero ponuja številne priložnost, pa ne le s turističnega vidika, tudi iz tehnološkega in energetskega. Tukaj imamo možnost novega zelenega razvoja in e-mobilnosti. Energetsko gledano so zanimivi tudi solarni paneli, toplotne črpalke, na področju pridobivalnega prostora pa je možno tudi izkoriščanje geotermalnega in hidropotenciala.

Izvajalec projekta »Priprava nacionalne strategije in akcijskih načrtov za izstop iz premoga v slovenskih premogovnih regijah« je oktobra 2020 začel s pripravo predlogov Območnih načrtov za pravični prehod za SAŠA regijo in Zasavje. Skupina HSE, katere del je tudi Premogovnik Velenje, je prijavila sedemnajst projektov. Projekti, identificirani znotraj Skupine Premogovnik Velenje, zasledujejo naše ključne strateške cilje ter pričakovane spremembe, ki so pred nami. Projekti so primarno usmerjeni v postopno tranzicijo k brezogljični družbi ob ustvarjanju novih tržnih priložnosti, ustvarjanju novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo izven Skupine PV, optimiziranju obstoječih programskih portfeljev družb s ciljem zagotavljanja večje konkurenčnosti ter zmanjševanju odvisnosti od Premogovnika Velenje.

V tej dolini se bo marsikaj spremenilo, vendar zaradi novih tehnologij, novih projektov, novih priložnosti ter zelo aktivnega udejstvovanja gospodarstva in družb, ki že delujejo na tem območju, ne pričakujem socialne bombe. Trdno tudi verjamem, da bodo ob zaključevanju odkopavanja premoga zaposleni z različnimi znanji in preko različnih prekvalifikacij pomemben člen novih uspešnih zgodb, ki bodo poskrbele, da se bosta mesti Velenje in Šoštanj uspešno razvijali tudi v prihodnje.

»Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene. Pri tem govorimo o tehničnih sposobnostih jame za proizvodnjo zahtevanih količin. Premogovnik Velenje je sposoben izkopavati še vrsto let, toda če kdo misli, da se bomo lahko šele leta 2033 odločili, da lahko obratovanje kar tako podaljšamo še za deset let, se zelo moti. Ta odločitev mora biti sprejeta v obdobju med letoma 2025 do najkasneje 2027, kar omogoča izdelavo jamske infrastrukture za potrebe odkopavanja po letu 2033.«