SKUPINA DRUŽB HSE NA POTI K NAJBOLJ AGILNI IN PRILAGODLJIVI ENERGETSKI SKUPINI

HSE je vstopil v enaindvajseto leto obstoja. Dopolnil bo torej ameriško polnoletnost, se z novim logotipom čisto po evropsko prebarval v zeleno in čisto po slovensko, počasi in previdno, začel delati korake v svoje tretje desetletje, ki bo predvsem tranzicijsko. Pot, po kateri bo stopal, je tlakovana s preteklimi dosežki, pa tudi nekaterimi razpokami, ki jih je potrebno zapolniti. Je ovinkasta in mestoma nepregledna, zdaj širša, zdaj ožja, včasih žal tudi komaj prehodna.

A tako pač v energetiki je in v HSE smo naše načrte brez oklevanja postavili na to zanimivo pot, na kateri vidimo polno okolju prijaznih projektov, novih lokacij in novih sodobnih produktov.

Dr. Viktor Vračar, generalni direktor HSE, pravi, da bomo čez dvajset let, ko bomo obeležili štirideseto obletnico, optimizirana, agilna in zelo fleksibilna energetska družba, ki bo med ključnimi proizvajalci električne in drugih sinergijskih oblik energije iz okolju prijaznih tehnologij ter velik dobavitelj energije ter energentov na debelo in na drobno. Panoga energetike, v kateri bo skupina HSE dominantna, pa bo seveda v celoti »zelena« in povezana z drugimi panogami, kot denimo s transportom. Za to imamo ne le znanje in izkušnje ter jasno vizijo in cilje, temveč predvsem več kot tri tisoč dvesto zavzetih zaposlenih, s katerimi stopamo na pot do doseganja teh ciljev.

Generalni direktor HSE ste že leto in pol, pred tem ste bili leto in pol poslovni direktor in še prej tri leta član Nadzornega sveta HSE d.o.o. Družbo in skupino HSE ste v tem času dodobra spoznali. Kako bi ju opisali v nekaj stavkih? Katere očitne spremembe so se zgodile v skupini, med zaposlenimi, denimo, v zadnjih petih letih?

Skupino HSE predstavlja več kot tri tisoč dvesto zaposlenih in le njihovo uglašeno delovanje lahko doprinese k poslovnemu in tržnemu uspehu vsake posamezne družbe ter skupine HSE kot celote. Ocenjujem, da se je ta uglašenost sodelavk in sodelavcev na ravni skupine v zadnjih letih izboljšala, povezanost pa okrepila. Zagotovo je k temu deloma pripomoglo združevanje poslovnih procesov, do katerega je velik del zaposlenih sprva čutil odpor, a se je s časom izkazalo, da je bila odločitev o poenotenju prej podvojenega dela pravilna. V zadnjem obdobju pa k povezovanju zaposlenih pristopamo bolj naravno, mehko: preko skupnih projektov in sodelovanja na operativni ravni, kolegijev posameznih strokovnih področij in skupnih izobraževanj. Sodelovanje želimo v prihodnje še okrepiti, saj sem prepričan, da je to ena naših glavnih prednosti: neprecenljivo strokovno znanje in izkušnje, ki se s skupnimi projekti poglabljajo, vse to pa vpliva tudi na zavzetost pri opravljanju dela. Posebej želim izpostaviti še bazen ključnih kadrov, v katerem se bodo kalili najbolj obetavne sodelavke in sodelavci. Na nivoju skupine izvajamo tudi mesečne Megavatne urice, izobraževalna srečanja, preko katerih zaposlenim predstavimo različne projekte družbe in skupine HSE. In končno, veseli me, da se organizacijska klima tako na ravni krovne družbe kot na ravni celotne skupine HSE nenehno izboljšuje.
Energetski trgi so v zadnjih letih vse bolj dinamični, v družbah skupine HSE pa se trudimo čim bolj učinkovito prilagoditi tako, da postajamo agilni in fleksibilni na vseh področjih delovanja.

Prvi meseci leta so čas za obračun z letom, od katerega smo se poslovili. Kako bi ocenili poslovanje družbe in skupine HSE v letu 2021? Kaj je tisto, na kar smo lahko posebej ponosni?

Z veseljem lahko povem, da smo leto 2021 kljub podivjanim cenam emisijskih kuponov, ki bremenijo našo termo divizijo, ter tudi nekaj izzivom s področja tehnične zanesljivosti obratovanja, končali uspešno. Med večjimi mejniki lahko omenim 261 milijonov evrov vredno poravnavo z družbo General Electric, podpis pogodbe o nakupu večinskega deleža v družbah ECE in Energija Plus ter položitev temeljnega kamna za največjo sončno elektrarno v Sloveniji, SE Prapretno.
Minulo leto je bilo po svoje tudi leto rekordov, ki so jih na račun dobre hidrologije v prvi polovici leta dosegale predvsem hidroelektrarne DEM in SENG. Znane so tudi že prve, konsolidirane, a še nerevidirane številke: v letu 2021 so bili čisti prihodki od prodaje višji za 55 odstotkov in so presegli 2,8 milijarde evrov, ustvarjeni EBITDA pa je približno 350 milijonov evrov, kar je 2,5-krat več od planiranega. K temu je pripomogla omenjena poravnava z GE in visoke cene električne energije na trgih ob zadovoljivem obratovanju naših hidroelektrarn in termoelektrarn ter uspešno obvladovanje visoke tržne volatilnosti predvsem v zadnjem kvartalu leta 2021.

Lansko leto se je družini HSE pridružila nova družba, ECE. Z njo smo stopili tudi na maloprodajni trg električne energije. Katere aktivnosti se bodo na tem področju odvijale v prihodnje? Kako ste na HSE organizirali delo na področju maloprodaje?

Družba ECE se je uradno priključila skupini HSE konec oktobra minulega leta. Naše sodelovanje poteka zelo dobro. V letu 2022 bo glavna naloga uskladitev procesov med HSE in ECE, pri čemer se bo ECE osredotočil na prodajne procese končnim odjemalcem, HSE pa v vodenje in upravljanje portfeljev ter digitalizacijo in razvoj novih prodajnih produktov za končni oz. drobnoprodajni trg. Skupaj z nadgradnjo trgovanja še s plinom v družbi HSE se predvideva tudi večja prodaja končnim odjemalcem preko naše nove družbe.
Poleg prodaje energentov bodo aktivnosti potekale tudi na prodaji in razvoju celovitih energetskih rešitev, kot so sončne elektrarne, sistemi ogrevanja in podobno ter e-mobilnosti z vzpostavljanjem izravnave proizvodnje in porabe na nivoju celotne skupine HSE. Po priključitvi družbe Energija Plus, ki se je nadejamo tekom leta 2022, bomo nadaljevali z izkoriščanjem sinergij z vključevanjem vseh družb v skupini HSE.

Letošnje leto bo tudi leto novih projektov. Že spomladi predvidoma v omrežje pošljemo prve MWh električne energije iz sončne elektrarne Prapretno. Katere projekte v prihajajočem obdobju bi še izpostavili?

Glavna naloga skupine HSE je zagotavljanje zanesljive proizvodnje električne energije, ki je predpogoj za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. Temu primarnemu cilju služijo vsi naši prihodnji projekti, vlagali pa bomo predvsem v tiste, ki so ekonomsko in okoljsko upravičeni. V tiste torej, ki bodo v zadostni meri donosni, hkrati pa skladni s sprejetimi strateškimi usmeritvami na področju razogljičenja družbe in trajnostnega razvoja.
Sončna elektrarna Prapretno je res izjemen primer uporabe degradiranega območja in s tem pravičnega prehoda premogovne regije v lokacijo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Ni pa edini: v skupini HSE imamo v gradnji ali v pripravi več projektov za izkoriščanje sončne, vetrne in tudi geotermalne energije. Izpostavil bi sončno elektrarno Zlatoličje-Formin, katere druga faza je v gradnji, tretja, obsežnejša, pa v pripravi, kjer bomo tako kot na projektu gradnje HE na srednji Savi letos nadaljevali s postopki umeščanja v prostor.
Projekte za izkoriščanje energije sonca in vetra imajo poleg Dravskih elektrarn Maribor tudi v Soških elektrarnah Nova Gorica. Njihove hidroelektrarne bodo letos podvržene številnim rekonstrukcijam, npr. mHE Hubelj, medtem ko na več kot osemdeset let stari HE Doblar poleg menjave sekundarnih sistemov načrtujejo tudi vzpostavitev muzejske dejavnosti. Kar zadeva našo termo divizijo, ki jo tvorita Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, pa bo najpomembnejši projekt začetek priprav na prestrukturiranje obeh družb, skladno s sprejeto Nacionalno strategijo za izstop iz premoga. Želimo si tudi čim prejšnjega sprejetja Zakona o postopnem prestrukturiranju Premogovnika Velenje, ki bo zagotovil finančne vire za nadzorovano razogljičenje Slovenije. V Termoelektrarni Šoštanj preučujemo razvoj tehnologije na področju zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ter načrtujemo postavitev pilotne tovrstne naprave, po možnosti še v tem letu. Predvidevamo tudi sodelovanje pri več konzorcijskih raziskovalno-razvojnih projektih, vezanih na vodikove tehnologije in izkoriščanje geotermalne energije.

»V letu 2021 so bili čisti prihodki od prodaje višji za 55 odstotkov in so presegli 2,8 milijarde evrov, ustvarjeni EBITDA pa je približno 350 milijonov evrov, kar je 2,5-krat več od planiranega.«

Omenili ste projekt gradnje HE na srednji Savi, pri katerem pa se od leta 2020, ko smo podpisali koncesijsko pogodbo, ni kaj dosti premaknilo. Katere ovire je treba še premakniti in kdaj pričakujete začetek gradnje?

Gre za pomembno potencialno naložbo v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov  in zniževanje emisij toplogrednih plinov. Hidroelektrarne na srednji Savi bodo, ko bodo seveda v celoti zgrajene, po predvidevanjih proizvedle dodatnih 1.105 GWh električne energije, kar bo zadoščalo za oskrbo 250 tisoč gospodinjstev. Projekt je v fazi, ko potekajo ključni premiki, a v sferah, kjer je to manj vidno, saj poteka umeščanje v prostor prvih treh elektrarn, Suhadol, Trbovlje in Renke. Tehnični strokovnjaki HSE in partnerskega podjetja HESS trenutno skupaj s sodelavci iz našega infrastrukturnega podjetja HSE Invest pospešeno projektirajo in sočasno pripravljajo celovito poročilo o vplivih na okolje. Izvajamo trideset zahtevnih študij celovite presoje vplivov na okolje, katerih ugotovitve nam bodo pomagale najti optimalne rešitve pri načrtovanju elektrarn na način, da bo poseg v naravo izveden v najmanjši možni meri. Hidroelektrarne so večnamenski objekti, pri njihovem umeščanju mislimo tudi na ureditev prostora za živali in rastline ob in v vodi. Umeščanje prvih treh elektrarn v prostor, kjer se v kanjonu srečujejo cesta, železnica in Sava, je pomembno posebej za lokalne prebivalce, saj pomeni tudi urejanje lokalnih cest, ki so zaradi naravnih pojavov marsikje v zelo slabem stanju. Uredili bomo tudi območja, kjer poplavlja, in dno reke zaščitili pred erozijo.
Gradnja se bo tako lahko pričela, ko projektanti končajo z delom in bomo pridobili vsa dovoljenja, ki jih terjajo upravni postopki. Skupaj tri hidroelektrarne in sončna elektrarna na planoti Prapretno pomenijo začetek zelene transformacije zasavske regije, ki je bila v preteklosti okoljsko izjemno obremenjena, naši novi projekti pa regijo, Slovenijo in Evropo vodijo k ogljični nevtralnosti.

Skupina HSE je največji slovenski proizvajalec električne energije iz OVE in načrtov na tem področju je res veliko. Predvsem Dravske elektrarne Maribor imajo veliko razvojnih projektov za postavitev novih enot za proizvodnjo t. i. zelene elektrike: vetrne, geotermalne, sončne elektrarne. Jih podpirate? Kateri od naštetih bi lahko bil najhitreje realiziran?

Podpiram tako prizadevanja Slovenije kot aktivnosti naših družb v skupini HSE v smeri razogljičenja. Projekti na področju obnovljivih virov energije so korak v pravo smer. Po načrtih bi lahko Dravske elektrarne Maribor v drugi polovici tega desetletja za približno četrtino dvignile instalirano moč elektrarn ter posledično povečale proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kar je vsekakor cilj tako DEM kot celotne skupine HSE.
Dejstvo je, da imajo Dravske elektrarne Maribor trenutno odprtih kar devetnajst razvojnih projektov in potrebno bo narediti pregled ter razumno selekcijo tistih, ki so ekonomsko upravičeni in tehnološko izvedljivi. Zagotovo bo že v letošnjem letu začel obratovati manjši del, t. i. druga faza sončne elektrarne na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin z instalirano močjo 2,5 MW. Identificiranih je bilo še več drugih lokacij – večinoma gre za degradirana območja – kjer bi lahko stale nove sončne elektrarne. Poleg tega DEM načrtuje tudi postavitev treh vetrnih parkov na območju severovzhodne Slovenije. Na zadnji seji nadzornega sveta sem jih dodatno spodbudil k pohitritvi aktivnosti postavitve pilotnega vetrnega generatorja na območju Občine Muta, ki bi lahko služil kot vzorčni primer proizvodnje električne energije iz vetrne energije ter sobivanja takšne proizvodne enote z naravo in ljudmi. Pospešeno delajo tudi na pilotnem projektu uporabe suhe vrtine za koriščenje geotermalne energije za pridobivanje električne energije, ki bo po načrtih realiziran letos. Tudi koriščenje globoke geotermije je področje, ki bo imelo v prihodnjih letih ob predpostavki uspešnega pridobivanja podpornih EU sredstev lepo perspektivo. Geotermalna energija je namreč stanoviten vir, kjer lahko proizvodnja poteka skoraj vse dni v letu.

Na ravni EU je sprejeta taksonomija, ki določa, katere dejavnosti in tehnologije omogočajo zeleni prehod. Kako ocenjujete EU taksonomijo in kakšen vpliv bo imela na poslovanje sHSE?

EU taksonomija še ni v celoti sprejeta, vendar lahko že zdaj z gotovostjo trdimo, da bo pomembno vplivala na delovanje energetskih družb. Cilj taksonomije je, da preusmeri evropska sredstva in zasebni kapital v tiste investicije oziroma tehnologije, ki bodo omogočile zeleni prehod in dosego ambicioznih podnebnih ciljev. Med te štejem verigo HE na srednji Savi, sončne, vetrne elektrarne ter naše pilotne projekte v geotermalno in vodikove tehnologije, morda tudi v uplinjanje za pridobivanje sinteznih plinov.
Glede na energetsko mešanico in omejene naravne danosti Slovenije pa menim, da je tudi plinska tehnologija, v obliki neposrednega koriščenja v plinsko-parnih kogeneracijah ali preko pirolize zemeljskega plina, tista, ki nam lahko pomaga doseči ambiciozne evropske in nacionalne podnebne cilje ter deloma nadomesti električno energijo iz premoga. Kot pozitivno ocenjujem uvrstitev plinske in jedrske tehnologije v taksonomijo, saj bo tudi v procesu opuščanja premoga za ohranjanje zanesljivosti oskrbe potrebno zagotoviti ustrezne fleksibilnosti iz nizkoogljičnih virov kot protiutež povečanemu obsegu nestanovitne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Ključno vlogo plina kot prehodnega vira za doseganje podnebnih ciljev za leto 2030 je decembra 2020 potrdil tudi Evropski svet, pomembno vlogo zemeljskega plina kot prehodnega energenta v prehodu v brezogljično gospodarstvo pa izpostavlja tudi nedavno sprejeti Zakon o oskrbi s plini.

»Podpiram tako prizadevanja Slovenije kot aktivnosti naših družb v skupini HSE v smeri razogljičenja. Projekti na področju obnovljivih virov energije so korak v pravo smer.«

Ali bodo vsi naši bodoči projekti oziroma razvojne investicije v skladu s taksonomijo?

V skupini HSE aktivno podpiramo Pariški podnebni sporazum in se zavzemamo za podnebno nevtralnost do leta 2050, zato vse naše investicije v bodoče proizvodne kapacitete slonijo na brez ali nizkoogljičnih tehnologijah. Kot takšne bodo, verjamem, skladne tudi z EU taksonomijo. To nam bo omogočilo dostop do investicijskih sredstev. Želim si, da bi takšni projekti dobili tudi prednost pri umeščanju v prostor, saj je to največja težava pri načrtovanju zelenih projektov. Za zaposlene v Skupini HSE pa našteto pomeni novo obveznost in nekaj več dela s poročanjem, saj bo od naslednjega leta to obvezni sestavni del letnega oziroma trajnostnega poročila.

Ali menite, da obstaja možnost oživitve projekta SRF – sosežiga?

Želel bi si, da bi ta možnost obstajala, vsaj dokler bodo fosilni bloki v TEŠ delovali na tradicionalni način, ker je v širšem družbenem kontekstu takšen sosežig učinkovit in okoljsko sprejemljiv ter bi moral biti tudi sprejet v okviru vzpostavitve načel krožnega gospodarstva. Projekt je bil, ne glede na prevladujoče javno mnenje, dober, tako v tehničnem, okoljskem kot finančnem smislu. A brez soglasja ključnega deležnika – lokalne skupnosti – ga žal ne bo.

Kakšni so torej načrti z energetsko lokacijo v Šaleški dolini po prenehanju odkopavanja premoga?

Skladno s sprejeto nacionalno strategijo izstopa iz premoga bo pripravljen načrt naložb v tehnologije, ki bodo temeljile na obnovljivih virih energije. Energetska lokacija v Šaleški dolini ima velik potencial za razvoj novih dejavnosti, projektov in ohranitev delovnih mest na različnih področjih, posredno ali neposredno povezanih z energetiko, od fotovoltaike, vodika, vodnega potenciala, strojništva, elektrotehnike, mehatronike … seveda upoštevajoč smernice na področju trajnostnega razvoja in razogljičenja družbe. K pripravi konkretnih načrtov smo v HSE, TEŠ in PV pristopili že lani, saj že nekaj časa preučujemo različne možnosti na področju energetske izrabe sonca, biomase in geotermalne energije za proizvodnjo električne energije ter uporabo vodika, zajema in rabe ogljikovega dioksida. Tako bi lahko v TEŠ vsaj delno nadomestili obratovanje na primarni energent, premog, tudi v primeru, če denimo PV ne bi mogel zagotavljati zadostnih količin premoga oz. po zaprtju premogovnika.

Aktivnosti in dejanja, povezana z implementacijo Nacionalne strategije za izstop iz premoga in težko pričakovani Zakon o postopnem zapiranju PV, pa bodo vplivala na celo množico deležnikov, najbolj pa na zaposlene v skupini HSE. Ne samo na tiste iz PV in TEŠ.

Zagotovo. Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta neločljiva člena skupine HSE in s tem varne in zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo. Neposredno omenjene aktivnosti na zaposlene v ostalih družbah sicer ne bodo vplivale, ne smemo pa zanemariti posrednega vpliva, ki se bo po mojem mnenju odražal predvsem v zaskrbljenosti, dvomih, morda tudi slabi volji.
Dejstvo je seveda, da letnica 2033 ne pomeni takratnega dokončnega zaprtja Premogovnika Velenja in Termoelektrarne Šoštanj, saj bodo zapiralna dela trajala vsaj še dve desetletji. V HSE skrb za socialno varnost zaposlenih postavljamo na prvo mesto in bo tudi v tem občutljivem obdobju ostala prioriteta. Z zaposlenimi v skupini HSE bomo še naprej redno komunicirali o vseh s prestrukturiranjem termo divizije pomembnih temah in prelomnicah. Vsa naša prizadevanja bodo usmerjena v to, da bo socialno pravičen prehod v brezogljično družbo čim manj stresen. Trudili se bomo z uvajanjem novih tehnologij ohraniti energetsko lokacijo v Šaleški dolini.

»Energetska lokacija v Šaleški dolini ima velik potencial za razvoj novih dejavnosti, projektov in ohranitev delovnih mest na različnih področjih, posredno ali neposredno povezanih z energetiko, od fotovoltaike, vodika, vodnega potenciala, strojništva, elektrotehnike, mehatronike … seveda upoštevajoč smernice na področju trajnostnega razvoja in razogljičenja družbe.«

HSE je leta 2021 praznoval 20. obletnico. Kakšnih bo naslednjih dvajset let. S čim se bomo kot skupina lahko pohvalili leta 2041?

S tem, da bomo agilna in zelo prilagodljiva energetska skupina, optimizirana za takratne še veliko bolj dinamične razmere v energetiki. Skupina HSE bo takrat v celoti razogljičena in digitalizirana. Verjamem, da bo ostala največji domači proizvajalec energije in bo fleksibilno uravnavala svojo raznovrstno bilančno skupino ter delovala po najvišjih okoljskih standardih. Lokaciji TEŠ in PV bosta sanirani. Uspešno bomo zgradili verigo hidroelektrarn na srednji Savi, v prostor pa umestili desetine vetrnih in sončnih parkov ter vzpostavili geotermalne kogeneracije. Skupina HSE bo tudi največji proizvajalec zelenega vodika v Sloveniji ter največji slovenski prodajalec električne energije na debelo in na drobno. V proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov na prebivalca bomo med vodilnimi v EU, hkrati pa bomo tudi najboljši slovenski delodajalec. Skratka, odločno gremo po poti, da postanemo odlični po številnih merilih.

»V HSE skrb za socialno varnost zaposlenih postavljamo na prvo mesto in bo tudi v tem občutljivem obdobju ostala prioriteta.«

mag. Petja Rijavec, strokovna sodelavka za korporativno komuniciranje skupine HSE

Viktor Vračar, doktor znanosti s področja poslovodenja in organizacije ter diplomirani inženir elektrotehnike, se s skupino HSE spoznava od leta 2016: sprva je kot član nadzornega sveta družbe bdel nad njenim poslovanjem, od leta 2019, ko je prevzel funkcijo poslovnega direktorja, pa je v načrtovanje in izvajanje poslovanja tudi aktivno vključen. Ob vstopu v drugo poslovno leto, odkar vodi družbo, je lahko na njene dosežke, skupaj s še dvema članoma poslovodstva HSE, ponosen: uspešno zaključena arbitraža z General Electric, nakup družbe ECE ter podpisana pogodba za nakup še družbe Energija Plus, skorajšnji zaključek gradnje največje slovenske sončne elektrarne ter začetek gradnje še nekaj drugih sončnih elektrarn, sproženi postopki umeščanja v prostor za več drugih novih OVE proizvodnih kapacitet, začetek postopkov, povezanih z razogljičenjem Slovenije, vzpostavitev sodelovanja pri več konzorcijskih razvojno-raziskovalnih projektih. Interno pa dobra organizacijska klima in motivirani sodelavci, ki kljub še vedno prisotnim epidemiološkim razmeram k projektom pristopajo zavzeto in odgovorno. V letu, ki se je izteklo, je dopolnil petdeset let. Da so to nova dvajseta, je seveda mit, a vendar svojo kondicijo redno vzdržuje. Rad prebere kakšno knjigo, najraje zgodovinsko, ker pravi, da je zgodovina poučna in se ponavlja. Je tudi habilitiran visokošolski višji predavatelj, s čimer vzdržuje stik z akademsko sfero. Verjame, da je združevanje teorije in prakse pomembno za uspešen management in vodi k večji konkurenčnosti družbe, v kateri deluje.