NOBENA ELEKTRONSKA KOMUNIKACIJA NE MORE PREPRIČATI ČLOVEKA TAKO KOT OSEBNI STIK

Skupina HSE je največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Več kot osemdeset odstotkov vse obnovljive elektrike prihaja iz naših hidroelektrarn na Dravi, Soči in Savi, pa ne le to: zgradili smo največjo sončno elektrarno v Sloveniji, potencial pa se kaže tudi na področju vetra in geotermalne energije. Roko nad t. i. obnovljivim delom skupine HSE, natančneje nad hidro divizijo, drži poslovni direktor HSE Uroš Podobnik. Naš skupni cilj, pravi, je, da povečamo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in sledimo poti v brezogljičnost. Ta ne bo enostavna in je nepovratna. Pomembno je, da imamo zanjo v skupini HSE najboljše tehnične in kadrovske potenciale.

Na HSE ste zaposleni že sedem let: začeli ste kot izvršni direktor splošnega sektorja, nadaljevali kot pomočnik poslovodstva in vodja korporativnega upravljanja, od leta 2020 pa ste član poslovodstva družbe in eden od dveh poslovnih direktorjev. V tem času je bilo izvedenih več uspešnih projektov, kot enega večjih dosežkov vašega dosedanjega mandata pa bi gotovo lahko izpostavili uspešno zaključeno poravnavo z GE, kjer ste vodili pogajalsko ekipo.

Že ob imenovanju v poslovodstvo HSE sem poravnavo z nekdanjim Alstomom, sedanjim General Electric, izpostavil kot eno ključnih nalog svojega mandata. Pogajanja, ki so se z 261 milijonov evrov vredno poravnavo, kar je izjemen izplen, po petih letih končala lansko leto, so bila izjemno naporna. Vanje je bila skozi celotno obdobje intenzivno vpeta ozka pogajalska skupina, vendar pa je bilo v različnih fazah postopkov za potrebe pogajanj skupno angažiranih preko deset sodelavcev iz skupine HSE, ekipa, ki je zadevo privedla do uspešnega zaključka, pa je bila sestavljena iz približno petindvajsetih internih in zunanjih, domačih in tujih strokovnjakov. Ti so pripravili oziroma z nasprotno stranjo izpogajali preko 1.000 strani pogodbene dokumentacije, ki je praktično v celoti v angleškem jeziku. Večina angažiranih sodelavcev se je s postopki, vezanimi na pogajanja, ukvarjala praktično ves svoj delovni čas, tudi izven njega. Dejansko je šlo za enega najzahtevnejših pravnih postopkov v zgodovini HSE, zato sem na ekipo, ki je ta, lahko rečem precedenčni primer, uspešno pripeljala do konca, res ponosen. Ves čas, od prvega dne do podpisa poravnave, so delali in dihali kot eno. Šlo je za učbeniški primer dobrega timskega dela, kakršnega si želim v HSE, v skupini HSE, videti čim več.

V HSE med drugim pokrivate tudi kadrovsko področje. Organizacijska klima, ki jo redno merimo v skupini HSE, se iz leta v leto izboljšuje. Čemu bi to pripisali?

Res je, razpoloženje, motiviranost in zavzetost zaposlenih v skupini HSE iz leta v leto naraščajo. Postopno, a odločno.  To je zagotovo rezultat skupnih in uspešno izvedenih projektov ter različnih aktivnosti in izobraževanj, ki nas povezujejo in ki zaposlenim omogočajo, da izkoristijo svoje potenciale in možnosti za razvoj. Letos smo prvič izvedli Hackathon, tj. kreativno reševanje poslovnih izzivov s pomočjo znanj, idej in izkušenj zaposlenih, v katerem je sodelovalo skoraj osemdeset sodelavk in sodelavcev iz cele skupine oziroma devetnajst ekip. Omenil bi še Bazen ključnih kadrov, projekt, ki je nastal na pobudo Službe upravljanja s človeškimi viri HSE. Vanj je »skočilo« 32  zaposlenih iz cele skupine in že prvo srečanje je pokazalo, da gre za skupino zavzetih in angažiranih sodelavcev z izjemno energijo in potencialom.  Vse to so drobni, a pomembni koraki k utrjevanju vezi, zaupanja, medsebojnega spoštovanja in predvsem zanosa pri uspešnem izvajanju skupnih projektov, ki tlakujejo prihodnost skupine HSE. Možnosti na tem področju so, vključno s stalno skrbjo za ažuren, celovit in dvosmeren pretok informacij ter vzdrževanje dialoga, praktično neomejene.

V razmerah, ki jih je zadnji dve leti narekovala epidemija korona virusa, je bilo zagotavljanje motivacije, dobrega vzdušja med zaposlenimi, verjetno poseben izziv.

Izziv, s katerim smo se uspešno spopadli. V tej specifični situaciji smo naredili vse, da so se zaposleni v svojih delovnih okoljih – bodisi v pisarnah, na terenu ali doma – počutili varne. Na tem mestu bi se zahvalil sodelavkam in sodelavcem v skupini HSE, ki so se neugodnim razmeram uspešno prilagodili. Delovni proces v času epidemije niti v enem trenutku ni bil ogrožen, sodelovanje na različnih nivojih je potekalo nemoteno, projekti so bili izvedeni v zastavljenih rokih.

»Letos smo prvič izvedli Hackathon, tj. kreativno reševanje poslovnih izzivov s pomočjo znanj, idej in izkušenj zaposlenih, v katerem je sodelovalo skoraj osemdeset sodelavk in sodelavcev iz cele skupine oziroma devetnajst ekip.«

Koronavirus je odnesel tudi marsikatero skupno srečanje zaposlenih na ravni celotne skupine HSE. Če bodo razmere dopuščale, lahko pričakujemo nekoliko več aktivnosti na tem področju? Obstaja na nivoju poslovodstva HSE interes za tovrstna druženja, ki bi okrepila pripadnost skupini?

Interes zagotovo obstaja, saj s strani zaposlenih nenehno dobivamo vprašanja, pobude, vezane na druženja. Ko smo leta 2019 po dolgem času v Šoštanju organizirali športne igre skupine HSE, je bil odziv izjemen in kot vsakič dotlej se je pokazalo, kako željni druženja, pogovora so naši sodelavci in sodelavke z vseh koncev Slovenije. Nadejam se, da bomo lahko kmalu pristopili tudi k organizaciji večjih skupnih dogodkov. Takoj ko bo možno, bomo takšno druženje znova organizirali, in to na štajerskem koncu. Dravske elektrarne Maribor so namreč na zadnjih športnih igrah izrazile željo po organizaciji naslednjih in z veseljem jim jo prepustimo.

V javnosti se precej govori o pomanjkanju kadrov. Ali je ta trend viden tudi v družbah naše skupine?

Da, tudi v naši skupini opažamo, da se na razpisana delovna mesta prijavi manj kandidatov kot pred leti. Zaenkrat tega še ne zaznavamo kot problematično, res pa je, da na trgu dela nastopamo bistveno bolj aktivno – prenavljajo se spletne strani, aktivno smo na družbenih omrežjih, pojavljamo se na zaposlitvenih portalih, kariernih sejmih, zelo aktivno sodelujemo tudi z različnimi fakultetami. Še vedno pa je najboljša reklama in priporočilo zadovoljen zaposleni.

Verjetno se pozna tudi nekdanja restriktivna kadrovska politika, ko so zaradi omejevanja stroškov družbe zaposlovale zelo racionalno in v tem obdobju je veliko zaposlenih izpolnilo pogoje za upokojitev.

Drži. V nekaterih družbah oz. na nekaterih področjih lahko nastane precejšnja vrzel. Zato bomo v prihodnosti še več pozornosti namenili internemu prenosu znanja, usposabljanjem na delovnem mestu, mentorstvu, da bi s tem zajezili odliv dragocenega znanja in izkušenj. To je še posebej tvegano na specifičnih strokovnih področjih, predvsem v proizvodnih družbah, kjer se je znanje akumuliralo skozi dolga leta, na trgu pa ga ni mogoče dobiti. Tako ima Premogovnik Velenje že dolga leta vzpostavljen sistem internega izobraževanja, Termoelektrarna Šoštanj se lahko pohvali z vzorčnim sistemom internega mentorstva, v Soških elektrarnah Nova Gorica so vzpostavili interni sistem nasledstva, na Dravskih elektrarnah Maribor matrike znanj… teh primerov dobrih kadrovskih praks je v skupini kar nekaj, vse pa imajo za cilj motivirati, opolnomočiti in obdržati kakovostne kadre.

Velik napredek je bil v zadnjih letih dosežen tudi na področju korporativnega upravljanja. Kje beležimo večje premike? Kako ocenjujete stanje in razvoj korporativnega upravljanja v skupini HSE ter kako sodelujete z deležniki področja?

V skupini HSE neprestano sledimo vsem spremembam na področju in smernicam SDH. Korporativno upravljanje je na visokem nivoju, kar je potrdila tudi pred časom opravljena revizija tega področja. Sodelovanje z deležniki, od SDH, Nadzornega sveta HSE in z odvisnimi družbami je na visokem nivoju. Hkrati smo v zadnjih letih poenotili koncepte upravljanja, kar tako obvladujoči kot odvisnim družbam daje jasnost pri pričakovanjih, operativne postopke pa smo digitalizirali in poenostavili.

»V prihodnosti bomo še več pozornosti namenili internemu prenosu znanja, usposabljanjem na delovnem mestu, mentorstvu, da bi s tem zajezili odliv dragocenega znanja in izkušenj.«

Bi lahko kot napredek pri korporativnem upravljanju v skupini HSE šteli tudi ustanovitve nadzornih svetov v družbah, ki jih doslej nista imeli, DEM in SENG?

Seveda. To zakonodajno spremembo smo izvedli brez večjih težav, hkrati pa smo ohranili težnjo po enovitem sistemu upravljanja. Poudaril bi, da s poslovodstvi naših družb sodelujemo odlično, nadzorni sveti so pripomogli k še dodatnemu učinkovitemu nadzoru nad izvajanjem projektov in konstruktivni izmenjavi mnenj, stališč. Glede na razvoj skupine HSE nas čakajo še izzivi čim višjega poenotenja konceptov upravljanja tudi za odvisni družbi ECE in upam kmalu tudi Energijo Plus.

Skupina HSE že stopa in bo v prihodnjih letih še odločneje stopila po poti brezogljičnosti. V poslovodstvu HSE ste zadolženi za t. i. hidro divizijo. Kakšen je, ekonomsko gledano, razvojni potencial hidro divizije skupine HSE za vzdrževanje zadostne domače proizvodnje pri prehodu v »zeleno« družbo?

Dejstvo je, da je skupina HSE že danes največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov energije v Sloveniji, proizvedemo je krepko več kot dve tretjini. Za to gre zasluga predvsem soškim in dravskim elektrarnam – slednje so v strukturi proizvodnje HSE proizvedle kar 56 odstotkov električne energije iz obnovljivega vira, torej reke Drave. Kar zadeva razvojni potencial hidro divizije HSE, je potrebno začeti graditi HE Mokrice kot zadnjo izmed petih hidroelektrarn na spodnji Savi, kjer je HSE v družbi HESS 49-odstotni lastnik. Pospešiti moramo aktivnosti pri umeščanju v prostor spodnjih treh hidroelektrarn na srednji Savi ter nadaljevati z načrtovanjem tudi na ljubljanskem in litijskem odseku srednje Save. Med pomembnejšimi projekti na tem področju bi izpostavil projekte črpalnih hidroelektrarn. Te bodo pomembno prispevale k fleksibilnosti in stabilnosti elektroenergetskega sistema, saj z vključevanjem razpršenih proizvodnih virov postajajo večji hranilniki precej bolj tržno zanimivi.

Seveda pa imamo na področju obnovljivih virov energije načrte tudi izven hidro področja. Aprila smo na Prapretnem otvorili največjo sončno elektrarno v Sloveniji, v drugi fazi bi lahko na tem področju povečali njeno moč še za dodatnih do 13 megavatov. V teku je razširitev sončne elektrarne na območju HE Zlatoličje, preverjajo pa se še druge potencialne lokacije, tudi v sodelovanju s partnerji. Velike priložnosti se kažejo na področju vetra: postopek umeščanja v prostor vetrnih elektrarn poteka na treh lokacijah: Ojstrici, Paškemu Kozjaku in Rogatcu. In končno, ponovno smo oživili idejo o izkoriščanju geotermalne energije, tako da bomo skupaj z našimi partnerji preverili potencial v Prekmurju. Naš skupni cilj torej je, če povzamem, povečati proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in odločno stopiti po poti v brezogljičnost.

»Korporativno upravljanje v skupini HSE je na visokem nivoju, kar je potrdila tudi pred časom opravljena revizija tega področja.«

Kateri projekti skupine HSE si v letu 2022 na »brezogljičnem« področju zaslužijo največ pozornosti?

To je zelo nehvaležno vprašanje, saj so za nas vsi projekti enako pomembni. Če že moram izpostaviti, pa je to že delujoča sončna elektrarna v Prapretnem in 2,5-megavatna sončna elektrarna na Zlatoličju. Ne smemo pozabiti tudi na obstoječi proizvodni portfelj. V letošnjem letu bomo z rekonstrukcijo mHE Hubelj moči 2,1 MW in Podsela moči 0,135 MW podaljšali življenjsko dobo in povečali izkoristek ter tako ohranjali visoko razpoložljivost tudi tema objektoma. Naj povem, da Hubelj prispeva 14 odstotkov letne proizvedene električne energije iz malih hidroelektrarn družbe SENG, ki ima v lasti 29 agregatov mHE skupne moči 20,3 MW. In da proizvaja čisto energijo že več kot devetdeset let. Tudi za ogled je zanimiva, priporočam.

»S poslovodstvi naših družb sodelujemo odlično, nadzorni sveti so pripomogli k še dodatnemu učinkovitemu nadzoru nad izvajanjem projektov in konstruktivni izmenjavi mnenj, stališč.«

Kako pomembno je pri vsem naštetem sodelovanje z lokalno skupnostjo?

Zelo. Brez rednih srečanj in dialoga, brez sklepanja kompromisov, brez poslušanja nasprotne strani in iskanja sinergijskih učinkov je vsak, še tako preprost lokalni projekt, mnogo težje, če ne celo nemogoče, izvesti. Tudi sam se vselej zavzemam za to, da so stiki s ključnimi deležniki v lokalnih okoljih, kjer delujejo naše proizvodne enote, predvsem osebni. Nobeno elektronsko sporočilo, nobena spletna stran ne more predstaviti projekta, prepričati človeka tako kot ga lahko osebni stik. Dober primer takšnega odličnega sodelovanja, kjer sem se kot član poslovodstva HSE in predsednik nadzornega sveta SENG ves čas aktivno vključeval v iskanje rešitve, je denimo včeraj podpisan sporazum o sodelovanju pri povečevanju varnosti pred utopitvami na Soči. Gre za Goriško izjemno pomemben sporazum. Pripravila ga je ista strokovna skupina, ki je pripravila že lanskega in po koncu sezone evalvirala sprejete ukrepe. Ugotovili so, da je bila sezona 2021 zaradi kajakaške prireditve v času, ko so veljali sprejeti ukrepi, netipična. Tako bodo tudi ukrepi, ki jih prinaša letošnji sporazum in bodo veljali od 15. julija do 4. septembra, testni in podvrženi ponovni strokovni presoji, ali so ustrezni.

Kaj točno prinaša sporazum?

Vsebinsko pomeni podpis sporazuma to, da bodo v organizaciji Kajak kluba Nova Gorica tudi letos na lokaciji Stari jez informatorji, ki bodo obiskovalce osveščali o nevarnosti alpske reke in obveščali, da vanjo vstopajo na lastno odgovornost. Novogoriška občina je na brežini namestila večje in še bolj opazne opozorilne table v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, v strugi reke pa so nove barvne oznake, ki opozarjajo na zviševanje gladine reke. Vse naštete ukrepe so financirale soške elektrarne.

»Skupina HSE je največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov energije v Sloveniji, proizvedemo je krepko več kot dve tretjini.«

Pa bodo obiskovalci lokacije Stari jez pri Solkanu zaradi podpisanega sporazuma bolj varni?

Cilj Soških elektrarn Nova Gorica in Kajak kluba Soške elektrarne ter Mestne občine Nova Gorica je povečati varnost obiskovalcev na lokaciji Stari jez z bolj intenzivnim osveščanjem, da ne gre za kopališče, ker je Soča alpska reka, v katero vstopa vsak na lastno odgovornost. Na lokaciji ni urejenega kopališča, ni reševalcev iz vode, saj kljub temu, da gre za tradicionalno točko druženja domačinov, absolutne varnosti pred utopitvami na tej lokaciji ni.

Moram se strinjati z županom Nove Gorice dr. Klemnom Miklavičem, da kopalce v občini usmerja v lokalne bazene, kjer so razmere povsem drugačne, saj je tam lahko poskrbljeno za varnost, nad dogajanjem pa bdijo reševalci iz vode.

Poudaril bi še, da podpisani sporazum ni pomemben zgolj za Goriško, ampak za celotno Slovenijo, saj prelesti Soče privabljajo turiste iz cele države, pa tudi tujine, vse pa podoba poletne reke kaj hitro premami.

»Naš skupni cilj  je povečati proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in odločno stopiti po poti v brezogljičnost.«

In za konec: Kaj ima skupina HSE, česar njena konkurenca nima?

Strateško prednost največjega slovenskega proizvajalca električne energije in izjemen razvojni potencial, ki ji bo, skupaj z odličnimi kadri, pomagal ta položaj obdržati na dolgi rok.

»Vselej se zavzemam za to, da so stiki s ključnimi deležniki v lokalnih okoljih, kjer delujejo naše proizvodne enote, predvsem osebni. «

Petja Rijavec, strokovna sodelavka za korporativno komuniciranje skupine HSE