Sporočilo za javnost
POTREBE TEŠ PO PREMOGU PRESEGAJO ODKOPNE ZMOŽNOSTI PREMOGOVNIKA VELENJE
Temeljno poslanstvo skupine HSE je zagotavljanje varne in zanesljive proizvodnje električne energije, zato so v Premogovniku Velenje (PV), Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) in Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) pristopili k iskanju možnosti povečanja razpoložljivih količin premoga. Spremenjene razmere na energetskih trgih, ki jih zaznamujejo nizka proizvodnja iz obnovljivih virov energije predvsem zaradi izredno slabe hidrologije in zelo visoke ter volatilne prodajne cene električne energije kot posledica težav z uvozom plina, namreč slovenskim proizvajalcem električne energije narekujejo preučitev možnosti za povečanje strateških zalog primarnih energentov. Naš skupni cilj je zagotoviti rešitev, ki bo zmanjšala ekonomske, tržne in energetske negotovosti, ki vplivajo na delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema.
Termoelektrarna Šoštanj je največja slovenska proizvajalka električne energije iz konvencionalnega vira, blok 6 pa je zasnovan tako, da mu je omogočeno dodajanje drugih premogov velenjskemu lignitu. Prvo vlogo za spremembo OVD (okoljevarstvenega dovoljenja) za dodajanje drugih premogov je TEŠ oddal že leta 2014, torej še pred izgradnjo bloka 6, drugo pa leta 2018.
Ko je v letošnjem letu postalo jasno, da se bo energetska kriza najverjetneje zaostrila do točke, ki bo zahtevala večje varnostne zaloge in večje sprotne razpoložljive količine premoga, kot jih lahko realno zagotovi Premogovnik Velenje za obratovanje termo blokov v TEŠ, smo posledično ponovno pristopili k preučevanju možnosti za dodajanje drugega premoga velenjskemu lignitu. Nedolgo zatem je Vlada Republike Slovenije razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Predlagan ukrep je, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov, plina in premoga.
Preučevanje možnosti dodajanja drugih premogov zajema uvodne preizkuse različnih vzorčnih količin, zato je bila za blok 6 nedavno na MOP vložena vloga za spremembo OVD, kar je sestavni del postopka preučevanja tehničnih in okoljskih ustreznosti posameznih premogov. Morebitni končni izbor je namreč odvisen od več dejavnikov in terja tehten premislek o tehničnih parametrih, ki opredeljujejo prihodnje obratovanje TEŠ. Poleg varne in zanesljive proizvodnje električne energije je namreč pomembno tudi to, da potencialni novi energenti, ki bi jih dodajali premogu, ne predstavljajo presežnih okoljskih obremenitev. Presojanje odločitve o uvozu posamezne vrste premoga za namen dodajanja velenjskemu lignitu bo torej možna po potrditvi tehnične in okoljske sprejemljivosti premoga na osnovi izvedenih testov ter preverbi logistične in ekonomske vzdržnosti.
Dejstvo je, da trenutne in kratkoročne potrebe TEŠ po primarnem energentu presegajo odkopne zmožnosti Premogovnika Velenje. Aktualne odkopne zaloge sicer znašajo 102.170.000 ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje Premogovnika Velenje še vsaj 20 do 30 let. Tehnična omejitev je pa letna količina izkopa premoga, za katerega ocenjujemo, da z razpoložljivo opremo in s tolikšnim številom zaposlenih v proizvodnem procesu ne more bistveno preseči 2,7 mio ton izkopanega lignita v tako kratkem časovnem obdobju (tudi z maksimizacijo števila nadur in dodatnim zaposlovanjem ne). V tem času žal tudi ni možno odpreti novega odkopnega polja. V zadnjih desetih letih se je število zaposlenih v Premogovniku Velenje zmanjšalo za 14 %. Kljub usmerjenim aktivnostim za promocijo rudarskega poklica in štipendiranju je interes za vpis v rudarske šole in interes za štipendije Premogovnika Velenje precej upadel. V lanskem letu se je vpisalo 8 (osem) dijakov, letos je vpisan samo 1 (eden). Trenutno se za poklic rudarja in rudarskega tehnika v vseh letnikih skupaj šola samo 19 dijakov. Težave pri zagotavljanju proizvodnje v PV je v lanskem in začetku letošnjega leta povzročila tudi povečana odsotnost delavcev zaradi obolenja s Covidom, ko je obdobna bolniška odsotnost znašala tudi do 22 %, svoje pa pripomorejo tudi kompleksni geomehanski pogoji izkopa, ki so se po zadnjem stebrnem udaru v Premogovniku Velenje še poslabšali. Premogovnik Velenje je samo v letošnjem letu zaposlil 78 novih sodelavcev, žal pa v istem času zabeležil tudi 65 odhodov. Vse to, hkrati z aktualnimi energetskimi razmerami, je razlog za začetni razmislek o uvozu premoga, ki bi ga dodajali velenjskemu lignitu.
Ekonomika dodajanja drugih premogov ni odvisna samo od cene premoga, ampak predvsem od razmerja do prodajnih cen električne energije, ki se iz tega primarnega energenta proizvaja. Le-to pa je po indikativnih cenah premoga, transporta in tržnih cen električne energije veliko ugodnejše kot v preteklih letih oziroma desetletju in opravičuje ekonomski smisel preučevanja takšne morebitne odločitve. Termoelektrarna Šoštanj je namreč ne le pomemben, kar tretjinski proizvajalec električne energije v Sloveniji, temveč je pomembna tudi za stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema.
Končni predlogi izračunov cen in količin potencialno uvoženega premoga še niso pripravljeni in so odvisni od več dejavnikov (energijske vrednosti premoga, sestave oz. vsebnosti različnih snovi v premogu in stranskih produktih po uporabi v TEŠ, transportnih možnosti, primernosti mešanja z velenjskim lignitom, cene itd.). Zato so vse številke, ki se pojavljajo v javnosti, in njihove interpretacije, zgolj špekulacije, ki z realnostjo nimajo nobene povezave. Točne, javno relevantne podatke bomo, kot vselej, transparentno predstavili po zaključku potencialnih komercialnih pogajanj, saj bi bili vsakršni predhodni komentarji in izračuni poslovno nedopustni.
Menimo, da ni odveč dodati, da je okoljska obremenitev Šaleške doline bistveno nižja, kot je bilo predvideno ob sprejemanju zadnjega investicijskega programa NIP6 (zadnja novelirana investicijsko-projekta dokumentacija za blok 6 TEŠ), kjer je bilo predvideno, da bo v letih 2022 in 2023 proizvodnja električne energije iz TEŠ preko 4,15 TWh, poraba premoga preko 3,75 mio ton (cca 40.000 TJ), emisije CO2 pa preko 4 mio ton. Tudi če bi do potencialnega uvoza premoga prišlo, bi bile torej obremenitve za okolje še vedno bistveno nižje, kot so bile predvidene v sprejetem NIP6.
Za konec pa znova poudarjamo: zaradi povečanih potreb TEŠ po premogu in (vsaj trenutne in kratkoročne) nezmožnosti PV za zagotovitev zadostne količine in kakovosti premoga, izvajamo skladno z našim poslanstvom in pričakovanji lastnika postopke preučevanja možnosti uvoza in dodajanja drugih premogov, pri čemer končna odločitev o uvozu premoga še ni bila sprejeta in bo odvisna od številnih parametrov, med katerimi so najpomembnejši energetska vrednost premoga, tehnična in okoljska sprejemljivost oz. učinkovitost, transportne možnosti ter ekonomika takšne energetsko-poslovne odločitve.
Več: PREUČUJEMO VSE MOŽNOSTI ZA BLAŽITEV IZREDNIH ENERGETSKIH RAZMER | HSE