Za obratovanje elektrarniških naprav (kotlov, turbin, hlajenje
strojev, odplav žlindre in za čiščenje dimnih plinov), potrebujemo po kvaliteti
več različnih vrst vode. Vode pripravljamo v več objektih, ki smo jih gradili
vzporedno z izgradnjo proizvodnih blokov. Kvaliteto pridobljene vode merimo že
v procesu pridobivanja, nadzor pa izvaja oddelek za tehnologijo vode, goriva in
maziva.
Za napajanje kotlov s tehnološko vodo, iz katere dobivamo delovno paro
za pogon turbin, rabimo po kvaliteti najboljšo vodo. Ta voda mora biti kemično
čista, brez mineralov, elementov raznih kovin, raznih soli in silicija. Takšno
kemično čisto vodo pridobivamo s čiščenjem pitne vode v objektu, imenovanem
totalna demineralizacija (skrajšano DEMI). Očiščeno vodo imenujemo deionat.
Kvaliteto čiščenja nadzorujemo z merjenjem prevodnosti vode in z merjenjem
vsebnosti silicija.
Naše naravne vode imajo prevodnost >250 S/cm,
tehnološka voda za kotle pa sme imeti prevodnost največ 0,2 S/cm.
Za pridobivanje deionata imamo tri razsoljevalne proge proizvodne zmogljivosti
40 m3/h.
Kemično čiščenje vode temelji na umetnih snoveh (masah), ki imajo
lastnost vezanja ionov. V naravni vodi so raztopljene različne snovi, ki
tvorijo pozitivne in negativne ione, naloga teh mas je, da ione vežejo na sebe
in jih tako izločijo iz vode. Vsaka čistilna proga je sestavljena najprej iz
peščenega filtra za mehansko čiščenje, nato iz kationskega filtra, sledi ji CO2odplinjalnik, nato anionski in nazadnje še mešani filter.
Pridobljeni deionat zbiramo v dveh rezervoarjih, lociranih na bloku 4 in 5, z volumnom 600 m3. Z deionatom
polnimo sisteme voda-para in obratne hladilne sisteme. Z obratno hladilnimi
sistemi hladimo razne pogonske stroje, hladilni zrak za motorje in delovna ter
mazalna olja.
Druga tehnološka voda je kemično manj čista in se imenuje
dekarbonatizirana voda. Surovo vodo za pridobivanje dekarbonatizirane vode
zajemamo preko mehanskega čiščenja, v bazena surove vode, iz reke Pake ali
Družmirskega jezera. Od tu s tlačnimi črpalkami črpamo vodo do porabnikov, to
sta reaktorja za pripravo dekarbonatizirane vode in odplav žlindre. To vodo
čistimo v objektih imenovanih dekarbonatizacija (skrajšano DEKA). Sestavljena
je iz zajetja vode, črpalnice, reaktorja počasnega tipa, ki mu sledijo peščeni
filtri in bazeni čiste vode.
Karbonate odstranjujemo s kemičnim postopkom v reaktorju, kjer
ustvarimo pogoje za kosmičenje in posedanje snovi v vodi, dokončno pa očistimo
vodo s filtriranjem v peščenih filtrih. Kvaliteto vode ugotavljamo z merjenjem
,p’ in ,m’ vrednosti. To so mere za oceno prisotnosti lužine, karbonatov in bikarbonatov
v vodi, v procesu dekarbonatizacije pa nam služijo kot mera za dozacijo
kemikalij. Imamo dve dekarbonatizaciji, in sicer DEKA 1, za oskrbo blokov 3 in 4
ter DEKA 2, za oskrbo bloka 5. Reaktor DEKA 1 ima maksimalno zmogljivost 850 m3/h
in peščene filtre zaprtega tipa 10 x 150 m3/h. Reaktor DEKA 2 ima
projektirano zmogljivost 1250 m3/h in peščene filtre odprtega tipa 6 x 250
m3/h.
Dekarbonatizirano vodo rabimo za polnjenje glavnih hladilnih sistemov
za posamezne bloke ali za pridobivanje deionata, kadar zmanjka pitne vode.
Za delni in še začasni odplav žlindre ter v sili tudi pepela
uporabljam surovo vodo. Zaradi novega načina odvoza žlindre, ki je pomešana s
stabilizatom, se obstoječi sistem zaprtega krogotoka vode uporablja le občasno.
Napravi za razžveplanje dimnih plinov bloka 4 in 5 rabita vodo za pripravo
pralne suspenzije. Za ta namen uporabljamo svežo dekarbonatizirano vodo ali jo
jemljemo iz tlačnega voda glavnega hladilnega sistema. To odvzemanje ima za
hladilni sistem istočasno funkcijo kaluženja hladilnega sistema.