Išči
Slo | Eng | Blok 6 | Unit 6
Domov Skupina HSE Domov Skupina HSE

Proizvodnja toplotne energije

Za oskrbo daljinskega ogrevanja mest Velenja in Šoštanja ter za oskrbo z vročo vodo vsem tovarnam v šaleški dolini, delujeta v TE Šoštanj 3 toplotne postaje. Z načinom proizvodnje, kot jo izvajamo, predajamo potrebno toplotno energijo uporabnikom.

Glavni in edini distributer toplotne energije, ki jo proizvaja TEŠ, je Komunalno podjetje Velenje – poslovna enota Energetika. Ta poslovna enota, ki ima priključno moč konzuma 265 MW in obračunskega konzuma 219 MW, deluje na štirih različnih tlačnih in temperaturnih režimih. S svojim distribucijskim omrežjem dolžine 141,5 km, oskrbuje 90 % prebivalcev Šaleške doline vključno z oddaljenimi naselji. V magistralnem omrežju, ki se razteza vzhodno in zahodno od TEŠ, kroži s pomočjo obtočnih črpalk maksimalno 2000 m3 vroče vode na uro, s temperaturo 140 °C in nato ohlajeno na 80 °C.

Sistem daljinske energetske oskrbe se je izgrajeval od leta 1959 dalje, ko je pričel z obratovanjem tricevni toplotni sistem, napajan iz takratne TE Velenje. Vsaki dve ali tri leta se je sistem širil in moderniziral ter v letu 1995 s toplifikacijo zdraviliškega kraja Topolšica zaključil.

Toplotne postaje lahko delujejo vzporedno, v zimskem času, kadar je potreba po toplotni energiji večja ali pa obratuje le ena in sicer v poletnih mesecih. Postaji proizvajata toplotno energijo s parametri, ki jih narekuje distributer. Maksimalna možna količina oddane toplotne energije je 500 milijonov kWh. Povprečno jo proizvedemo od 360 do 400 milijonov kWh. Obratovanje termoelektrarne, ki ima tudi proizvodnjo toplotne energije, je ugodnejše, saj se na ta način poveča njen energetski izkoristek.

Toplotna postaja 1, ima moč 60 MW. Za proizvodnjo toplotne energije potrebuje svežo paro direktno iz kotla bloka  4. Ta para pa je že oddala koristno pregrevalno toplotno energijo na turbini, do konca poti na nižjih tlačnih stopnjah bi lahko proizvedla še nekaj mehanske energije, vendar je veliko bolj ekonomično tej pari odvzeti še preostalo toploto v izmenjevalcih toplote. Na ta način smo se izognili kondenzacijskim izgubam, ki bi nastale, če bi para nadaljevala pot v kondenzator.

Na skici je razvidno, da ohlajena voda iz magistralnega voda s pomočjo obtočnih črpalk teče skozi ohlajevalca kondenzata, tega ohladi in teče skozi nizkotlačna izmenjevalca. Na teh grelnikih pridobi voda največ toplotne energije, nato pa še teče skozi visokotlačna grelnika, kjer se dogreje do natančno določene temperature, ki jo narekuje distributer. Ogrevna para se med svojo potjo skozi parni del toplotnih izmenjevalcev ohladi v vodo in vrača s pomočjo črpalk v kondenzator tiste parne turbine,iz katerega bloka je bila para dovedena. Temperatura vroče vode je v zimskem času 140 °C in v poletnih mesecih 120 °C ter tlaka, ki je odvisen od temperature, od 16 bar do 20 bar. Povratek ohlajene vode ima 80 °C in 8 bar tlaka.

Toplotna postaja 2 ima instaliranih 110 MW toplotne moči. Napaja se s paro, ki teče iz turbine visokega tlaka nazaj v kotel na pregrevanje. Ta para je že oddala vso svojo pregrevalno toploto in je ohlajena na turbini iz 540 °C na 340 °C. Druga oskrba je para iz odjema parne turbine imenovanega  A4, ki je tudi skoraj v celoti opravila svoje delo na turbine in je ohlajena na 240 °C primerna za ogrevanje vroče vode v magistralnem vodu. Možnost dovoda pare je tudi po parovodu iz bloka 4, ki ima namensko funkcijo ogrevanja toplotne postaje 2. Ta para je iz odjema A8, ki teče v kotel na ponovno pregrevanje. Pri izgradnji naprave za razžveplanje dimnih plinov bloka 5 je bilo potrebno dimne pline ohladiti na primerno temperaturo za vstop v pralnik. V ta namen je zgrajen cevni grelnik vode, skozi katerega teče voda primarnega toplovodnega sistema. Tu se voda prvič segreje ter nadaljuje pretok pa normalni poti skozi toplotne izmenjevalnike. Na ta način smo pridobili veliko količino toplotne energije, ki bi jo sicer izgubili skozi dimnik ali hladilni stolp. 

Ta način ogrevanja imenujemo soproizvodnja toplotne energije.

 

Najnovejša toplotna postaja 3 je toplotne moči 120 MW in je bila izgrajena na bloku 6. Toplotna postaja 3 ima dve progi na kateri so inštalirani po trije izmenjevalniki toplote. Dva pomožna izmenjevalnika sta napajana s pomožno paro iz procesa ali pa preko vročevoda pomožne pare iz bloka 4 ali bloka 5. Ostali štirje izmenjevalniki pa so napajani iz turbinskih odjemov AD4 in AD5. Z razliko od TP1 in TP2 je na TP3 krmiljenje vrtljajev obtočnih črpalk izvedeno preko frekvenčnih pretvornikov ABB ASC 800, med tem, ko je na starejših izvedeno krmiljenje vrtljajev z Voith sklopkami.

Na spodnjih dveh shemah toplotne postaje 3 je razvidno postrojenje.

Shema toplotne postaje 1
Shema toplotne postaje 1
Shema toplotne postaje 2
Shema toplotne postaje 2

1. Reducirno regulirna postaja
2. Vračanje kondenzata
3. VT razdelilnik pare
4. NT razdelilnik pare
5. Kondenzatne črpalke
6. VT izmenjevalca toplote

7. NT izmenjevalca toplote
8. Hladilca kondenzata
9. Rezervoar kondenzata
10. Obtočne črpalke
11. Raztezna posoda
12. Črpalke za vzdrževanje statičnega tlaka

Shema toplotne postaje 3, progi izmenjevalnikov toplote
Shema toplotne postaje 3, progi izmenjevalnikov toplote
Shema toplotne postaje 3, raztezna posoda z obtočnimi črpalkami
Shema toplotne postaje 3, raztezna posoda z obtočnimi črpalkami