Za oskrbo
daljinskega ogrevanja mest Velenja in Šoštanja ter za oskrbo z vročo vodo vsem
tovarnam v šaleški dolini, delujeta v TE Šoštanj 2 toplotni postaji. Z načinom
proizvodnje, kot jo izvajamo, predajamo potrebno toplotno energijo uporabnikom,
škodljive ostanke izgorevanja pa sistemsko odlagamo. Dimne pline čistimo SO2,
ostale pa emitiramo v visoke plasti ozračja.
Glavni in edini distributer toplotne energije, ki jo proizvaja TEŠ, je
Komunalno podjetje Velenje – poslovna enota Energetika. Ta poslovna enota, ki
ima priključno moč konzuma 265 MW in obračunskega konzuma 219 MW, deluje na
štirih različnih tlačnih in temperaturnih režimih. S svojim distribucijskim
omrežjem dolžine 141,5 km, oskrbuje 90 % prebivalcev Šaleške doline vključno z
oddaljenimi naselji. V magistralnem omrežju, ki se razteza vzhodno in zahodno
od TEŠ, kroži s pomočjo obtočnih črpalk maksimalno 2.115 m3 vroče
vode na uro, s temperaturo 140 °C in nato ohlajeno na 80 °C.
Sistem
daljinske energetske oskrbe se je izgrajeval od leta 1959 dalje, ko je pričel z
obratovanjem tricevni toplotni sistem, napajan iz takratne TE Velenje. Vsaki
dve ali tri leta se je sistem širil in moderniziral ter v letu 1995 s
toplifikacijo zdraviliškega kraja Topolšica zaključil.
Toplotni
postaji lahko delujeta vzporedno v magistralni vod, kar je potrebno v zimskem
času, ali pa obratuje le ena izmed njiju in sicer v poletnih mesecih. Postaji
proizvajata toplotno energijo s parametri, ki jih narekuje distributer.
Maksimalna možna količina oddane toplotne energije je 500 milijonov KWh.
Povprečno jo proizvedemo od 360 do 400 milijonov KWh. Obratovanje
termoelektrarne, ki ima tudi proizvodnjo toplotne energije, je ugodnejše, saj
se na ta način poveča njen energetski izkoristek.
Toplotna
postaja 1, ima moč 90 MW. Za proizvodnjo toplotne energije potrebuje svežo paro
direktno iz kotlov bloka 3 in 4. To paro moramo tlačno reducirati in ohlajevati
do primerne temperature, da je uporabna za toplotno ogrevanje na izmenjevalcih
toplote. V tem primeru zavržemo del pregrevalne toplote, ki bi jo lahko
uporabili za pogon parnih turbin in s tem za proizvodnjo električne energije.
Ta postaja se lahko napaja tudi iz odjemov parne turbine bloka 4. Ta para pa je
že oddala koristno pregrevalno toplotno energijo na turbini, do konca poti na
nižjih tlačnih stopnjah bi lahko proizvedla še nekaj mehanske energije, vendar
je veliko bolj ekonomično tej pari odvzeti še preostalo toploto v izmenjevalcih
toplote. Na ta način smo se izognili kondenzacijskim izgubam, ki bi nastale, če
bi para nadaljevala pot v kondenzator.
Na skici je
razvidno, da ohlajena voda iz magistralnega voda s pomočjo obtočnih črpalk teče
skozi ohlajevalca kondenzata, tega ohladi in teče skozi nizkotlačna
izmenjevalca. Na teh grelnikih pridobi voda največ toplotne energije, nato pa
še teče skozi visokotlačna grelnika, kjer se dogreje do natančno določene
temperature, ki jo narekuje distributer. Ogrevna para se med svojo potjo skozi
parni del toplotnih izmenjevalcev ohladi v vodo in vrača s pomočjo črpalk v
kondenzator tiste parne turbine,iz katerega bloka je bila para dovedena.
Temperatura vroče vode je v zimskem času 140 °C in v poletnih mesecih 120 °C
ter tlaka, ki je odvisen od temperature, od 16 bar do 20 bar. Povratek ohlajene
vode ima 80 °C in 8 bar tlaka.
Toplotna
postaja 2 je novejša in z boljšim izkoristkom, zato obratujemo največ z njo. V
toplotnih izmenjevalcih ima instaliranih 110 MW moči. Napaja se s paro, ki teče
iz turbine visokega tlaka nazaj v kotel na pregrevanje. Ta para je že oddala
vso svojo pregrevalno toploto in je ohlajena na turbini iz 540 °C na 340 °C.
Druga oskrba je para iz odjema parne turbine imenovanega A4, ki je tudi
skoraj v celoti opravila svoje delo na turbine in je ohlajena na 240 °C
primerna za ogrevanje vroče vode v magistralnem vodu. Možnost dovoda pare je
tudi po parovodu iz bloka 4, ki ima namensko funkcijo ogrevanja toplotne
postaje 2. Ta para je iz odjema A8, ki teče v kotel na ponovno pregrevanje. Pri
izgradnji naprave za razžveplanje dimnih plinov bloka 5 je bilo potrebno dimne
pline ohladiti na primerno temperaturo za vstop v pralnik. V ta namen je zgrajen
cevni grelnik vode,skozi katerega teče voda primarnega toplovodnega sistema. Tu
se voda prvič segreje ter nadaljuje pretok pa normalni poti skozi toplotne
izmenjevalnike. Na ta način smo pridobili veliko količino toplotne energije, ki
bi jo sicer izgubili skozi dimnik.
Ta način ogrevanja imenujemo soproizvodnja toplotne energije.