Šoštanj, 22. december – V družbi TEŠ smo v preteklih dneh skupaj s pripravljavci študije presoje vplivov na okolje (PVO) preučili recenzijo, ki jo je pripravil Inštitut za okolje in prostor iz Celja pod vodstvom dr. Cvetke Ribarič Lasnik. Ob tem smo bili negativno presenečeni, saj omenjena recenzija ne odraža strokovnega mnenja o ugotovitvah PVO, ki je edini uradni in veljavni dokument in je trenutno v obravnavi na ARSO.

Po našem vedenju je bil namen javnega naročila Občine Šoštanj izvedba recenzije PVO, ki smo ga julija letos vložili na ARSO. Toda avtorica v svoji recenziji ne poda konkretnega in argumentiranega odziva na ugotovitve iz PVO, temveč namesto tega navaja in citira študijo Univerze iz Leobna, ki jo je sicer leta 2019 naročil sam TEŠ in je bila zgolj osnova za možnost izvedbe načrtovanega sosežiga.

Prepis zaključkov omenjene študije, ki v določenem delu ni več relevantna, saj se je projekt sosežiga v zadnjih dveh letih pomembno spremenil, ne more biti del resne recenzije. V vmesnem času je TEŠ namreč opustil namero, da se sosežig izvaja tudi v bloku 5, kar med drugim obravnava študija Univerze iz Leobna. Strokovna recenzija bi morala vsebovati konkretne metodologije in izračune, na podlagi katerih so avtorji zapisali določene ugotovitve. Analiza, ki smo jo pripravili in vključili v PVO, v primerjavi z recenzijo vse trditve podkrepi s konkretnimi in strokovno priznanimi izračuni in metodologijami.

Avtorica v recenziji med drugim navaja, da bodo v primeru sosežiga alternativnega goriva SRF vsi vplivi na okolje znotraj dovoljenih mejnih vrednosti. Podobno stališče v TEŠ vseskozi zagovarjamo, pri čemer smo – na podlagi rezultatov različnih študij – trdno prepričani, da bi sosežig goriva iz nenevarnih odpadkov izboljšal obstoječo okoljsko in zdravstveno sliko v Šaleški dolini.

Recenzija se opredeli tudi do problematike težkih kovin. Pri tem, pa ne poda izračunov ali drugih dokazov, ki bi potrjevali njene trditve, da bi sosežig takšne težke kovine tudi dejansko emitiral v ozračje. Na širšem območju Šaleške doline se je v preteklosti na vseh površinah nalagal pepel iz dimnikov. Ta vsebuje snovi, ki jih navaja avtorica. Po ekološki sanaciji TE Šoštanj se je količina pepela zmanjšala za več kot 99 %, kar je razvidno iz trendov izmerjenih vrednosti. Izmerjene koncentracije onesnaževal, med katerimi je največ težkih kovin, po ekološki sanaciji dosegajo zgolj nekaj odstotkov mejnih vrednosti.

Prav tako brez kakršnegakoli argumenta avtorica recenzije trdi, da se bo s sosežigom trajno poslabšala kakovost zraka in okolja. Vse strokovne analize, ki smo jih v TEŠ izvedli v sklopu PVO, kažejo nasprotno. To potrjujejo tudi monitoringi tujih, predvsem nemških termoelektrarn, ki že vrsto let uporabljajo tovrstno gorivo. Poleg tega tudi rezultati dolgoletnega ekološkega monitoringa izkazujejo uspešnost izvedenih sanacijskih ukrepov, saj so vsi spremljani parametri kakovosti okolja, katerih vpliv se povezuje z obratovanjem TE Šoštanj, daleč pod predpisanimi mejnimi vrednostmi. Ocenjevanje vplivov na okolje v PVO predpostavlja teoretično najbolj neugodne projekcije izpustov snovi v okolje. Tak pristop sicer po eni strani lahko izgleda pretiran, vendar se z njim zagotavlja strožje okoljske kriterije, kot jih sicer zahtevajo predpisi. Zato ocenjujemo, da v praksi razlike zaradi dodajanja SRF v okolju ne bodo zaznavne.

Avtorica prav tako z ničemer ne podkrepi svojih ugotovitev glede obstoječe onesnaženosti Velenjskega in Šoštanjskega jezera. TEŠ je že leta 1987 pričel z izvajanjem ekološkega sanacijskega programa, ki je med drugim vključeval tudi sanacijo jezera. V zadnjih desetletjih se je kakovost Velenjskega jezera zelo izboljšala. Velenjsko jezero se trenutno po kemijskih parametrih uvršča v dobro kemijsko stanje.

Velik del recenzije je pravzaprav prepis zaključkov večkrat omenjene analize Univerze iz Leobna, ki je bila zgolj osnova za možnost izvedbe načrtovanega sosežiga in obravnava drugačno tehnologijo ter tako ne odraža dejanskega stanja načrtovanega projekta sosežiga. To velja tudi za podatke glede dobave goriva SRF. V TEŠ namreč ne načrtujemo uvoza odpadkov iz tujine, saj imamo zagotovila, da so slovenska podjetja sposobna proizvesti dovolj velike količine dovolj kakovostnega goriva SRF za sosežig v TEŠ.

Tudi navedba v recenziji, da TEŠ ni primeren za uporabo goriva SRF, je pavšalna in ni podkrepljena z nobeno dodatno analizo ali izračuni. TEŠ 6 je najsodobnejša termoelektrarna v EU, z najsodobnejšo čistilno naprav in filtri, zato je brez dvoma primerna za izvajanje sosežiga. Blok 6 zagotavlja obratovanje, ki je skladno z obstoječimi smernicami EU na področju najboljših razpoložljivih tehnologij. Poleg tega je TEŠ sprejel odločitev, da emisijske koncentracije ne bodo enake mejni vrednosti, kot jo za sosežig nadomestnega trdnega goriva in lignita dopuščajo predpisi, pač pa bodo nižje. S tem se prostovoljno zavezuje izpolnjevati strožje kriterije zaradi manjšega vpliva na okolje, ki je bilo v preteklosti zaradi energetske dejavnosti čezmerno obremenjeno.

Recenzija je po našem mnenju neustrezna in terja ustrezno dopolnitev s strani pripravljalcev. Namesto kakovostne strokovne ocene z metodološkim pristopom in nepristranskostjo recenzija podaja zgolj subjektivne trditve. Menimo, da bi morala tudi Občina Šoštanj prepoznati, da ne gre za strokovno recenzijo, zato bi od nje pričakovali, da bi kot skrben proračunski porabnik zahtevala njeno ustrezno dopolnitev, ki bo skladna z veljavnimi strokovnimi pravili.