Išči
Slo | Eng | Blok 6 | Unit 6
Domov Skupina HSE Domov Skupina HSE

Kotel bloka 5

Cevna shema kotla Sulzer 1050 t/h
Cevna shema kotla Sulzer 1050 t/h

Kotel na bloku 5 je Sulzerjev enocevni parni kotel stolpne izvedbe, z dodatno cirkulacijo v uparjalniku in enkratnim ponovnim pregrevanjem. Visok je 96 m, do višine 49 m zaprt, nato pa odprt z močnejšo toplotno izolacijo.

Aktivni del kotla ima obliko prizme, ki je spodaj zožena v lijak. Stene kotla so v plinotesno membrano zvarjene cevi uparjalnika. Do višine 49 m sega gorilna komora, od višine 49 m do 90 m pa je ocevje konvektivnega dela kotla. Stene gorilne komore tvorijo cevi uparjalnika, nad njimi se nahaja stenski pregrevalnik, sledi ocevje končnega pregrevalnika, ponovnega pregrevalnika 2, ponovnega pregrevalnika 1 in grelnik napajalne vode. Na vrhu kotla je bil leta 1999 dodatno vgrajen utilizator (potreba po znižanju temperature dimnih plinov;  ta toplota se uporablja za dogrevanje vode na toplotni postaji).

Napajalna voda, predhodno segreta do 257,5 °C, vstopa v kotel po dveh paralelnih napajalnih vodih do vstopnega kolektorja grelnika vode (ECO), ki je nameščen znotraj membranskih sten v toku dimnih plinov. V dvodelnem protitočnem grelniku vode, sestavljenem iz horizontalno obešenih cevi, se voda segreje do 311°C in teče v izstopni kolektor skozi membransko steno preko viličastih komadov, ki združujejo dve cevi v en priključek. Tako segreta voda se v mešalnem komadu združi z vročo vodo iz izločevalnika in preko obtočne črpalke potiska v vstopni krožni kolektor na dnu lijaka uparjalnika, ki je s poveznimi cevmi vezan na posamezne vstopne kolektorje uparjalnika.

Uparjalnik, ki je istočasno kurišče, je sestavljen iz 1298 vertikalno obešenih cevi, medsebojno zvarjenih v membransko steno. Pri vrhu kurišča se od sprednje in zadnje stene izdvoji 276 cevi, ki služijo kot nosilne cevi konvektivnega dela kotla. Nad končnim pregrevalnikom se preko viličastih cevi  poveča njihovo število na 552. Nosilne cevi so obešene na nosilno konstrukcijo kotla, istočasno pa tvorijo membransko streho kotla. Od tu se vodi mešanico vode in pare v izstopne kolektorje sprednje in zadnje stene. Nad kuriščem se delitev in premer cevi membranske stene poveča, pri čemer se na stranskih stenah reducira število cevi z viličastimi komadi za polovico.

Mešanica vode in pare se na vrhu uparajalnika iz izstopnih  kolektorjev vodi v izločevalnik vode. V njem se izloči voda od pare in voda se preko  mešalnega komada vodi nazaj do obtočnih črpalk v uparjalnik.
Zasičena para iz izločevalnika se v prvem pregrevalniku, ki je nameščen na stenah kurišča med gorilniki in odprtinami za odsesovalne jaške, posuši in začne pregrevati. V drugem protitočnem pregrevalniku, nameščenem v konvektivnem delu in v končnem pregrevalniku, ki je nameščen kot zavesni nad kuriščem, se para pregreva na končno temperaturo 540 °C pri tlaku 184,4 bar. Vmes sta za regulacijo temperature sveže pare vgrajena dva vbrizgalna hladilnika.

Iz končnega pregrevalnika izstopa para v 4 kolektorje, v mešalnih ceveh in 2 mešalnih kolektorjih pa se odpravijo eventualne razlike v temperaturi pare v posameznih vejah. Para izstopa iz kotla po dveh parovodih sveže pare in teče preko ventilov na turbino visokega tlaka, kjer ekspandira; tlak ji pade na 42 bar in temperatura na 335 °C.

Ohlajena para iz turbine teče po parovodih nazaj v kotel na ponovno pregrevanje. V tridelnem prvem ponovnem pregrevalniku, nameščenem pod grelnikom vode in v drugem ponovnem pregrevalniku, ki je kombinacija žarčnega in konvektivnega izmenjalnika, se para ponovno pregreje na 545 °C pri tlaku 41,3 bar.

Za regulacijo temperature pare je nameščen vbrizgalni hladilnik. Ponovno pregreta para teče po dveh parovodih skozi ventile na turbino srednjega tlaka, kjer delno ekspandira. Po izstopu iz turbine srednjega tlaka ta direktno vstopa v turbino nizkega tlaka in po opravljeni ekspanziji se spremeni v kondenzatorju v vodo. Od tod se prične ponovno črpanje vode proti kotlu.

Dodatno so na vrhu kotla vgrajene velike cevne ogrevalne površinez namenom znižati temperaturo dimnih plinov. Ta je bila previsoka in neprimerna za napravo razžveplanja. V teh ceveh se pretaka primarna voda, ki segreta nato v sekundarnem krogotoku ogreva glavni kondenzat ali obtočno vodo toplotne postaje 2. S tem sistemom soproizvodnje pridobimo pri polni moči kotla 45 MW toplotne energije.