TE Šoštanj
predstavlja največjo elektrarno tako v sistemu Holdinga Slovenske elektrarne,
kot tudi v slovenskem elektroenergetskem sistemu (EES), tako po letni
proizvedeni količini električne energije, kakor tudi po inštalirani moči. Od
leta 2003 do 2010 znaša povprečna letna proizvodnja elektrarne preko 3.700 GWh.
S povprečnim deležem proizvodnje električne energije v Sloveniji, ki je skoraj
35 odstoten predstavlja pomemben energetski steber za zanesljivo oskrbo
Slovenije z električno energijo. Poleg tega TEŠ skrbi za prilagajanje
proizvodnje električne energije trenutnim potrebam v državi in hkrati tudi za kakovost te energije, za
frekvenčno in močnostno regulacijo. Z daljinsko toploto pa ogreva tudi več
tisoč prebivalcev Šaleške doline.
Podatki o
proizvodnih enotah v TEŠ in proizvodnja TEŠ je podana v spodnjih tabelah.
| Enota |
Predvideno leto zaustavitve |
|
Blok 1 (zaustavljen)
|
30 MW |
25 MW |
1956 |
2010 |
| Blok 2 (zaustavljen) |
30 MW |
25 MW |
1960
|
2008 |
|
|
|
|
|
|
Blok 3
|
75 MW |
55 MW |
1960 |
2015 |
| Blok 4 |
275 MW |
248 MW |
1972 |
2015 |
| Blok 5 |
345 MW |
305 MW |
1977 |
2027 |
| PT 51 |
42 MW |
41,9 MW |
2008 |
2027 |
| PT 52 |
42 MW |
41,9 MW |
2008 |
2027 |
| SKUPAJ |
|
| SKUPAJ (brez B1 in B2) |
|
Proizvodnja električne energije v TEŠ in delež v proizvodnji Slovenije
|
Leto
|
% TEŠ
|
|
na generatorju |
na pragu |
|
|
|
2003
|
3.962
|
3.464
|
10.637 (2) |
32,6%
|
|
2004
|
4.044
|
3.550
|
10.787
|
32,9%
|
|
2005
|
4.139
|
3.641
|
10.483
|
34,7%
|
|
2006
|
4.269
|
3.749
|
10.536
|
35,6%
|
|
2007
|
4.268
|
3.756
|
10.422
|
36,0%
|
|
2008
|
4.359
|
3.850
|
11.330
|
34,0%
|
|
2009
|
4.244
|
3.753
|
11.703
|
32,1%
|
|
2010
|
4.460
|
3.946
|
11.728
|
33,6%
|
[1] Upoštevana je polovica proizvodnje
Nuklearne elektrarne Krško (NEK)
[2] Upoštevana v letu 2003 podpisana
meddržavna pogodba, ki prenese polovico lastništva in tudi proizvodnje na HEP
ter se začne izvajati sredi aprila leta 2003.
Termoelektrarna
je vezana na izrabo velenjskega lignita kot primarnega energenta za proizvodnjo
električne energije. Povprečna letna poraba premoga v obdobju 2003- 2010 je
znašala 4.100 tisoč ton. Kot posledica rabe premoga je obremenjevanje atmosfere
z emisijami ogljikovega dioksida. Zaradi okoljskih vidikov, predvsem pa zavez
Slovenije do Kjotskega protokola, se izvaja velik pritisk na zmanjšanje porabe
premogov v procesih pridobivanja končnih oblik energije. Tako na eni strani
želimo zanesljivo domačo proizvodnjo električne energije, po drugi strani pa
smo omejeni z okoljskimi zahtevami.
Obstoječi
termo energetski bloki TEŠ so že močno dotrajani, ekonomsko nerantabilni in
ekološko manj ustrezni, po letu 2016 neustrezni. Ker je TEŠ strateško pomemben
za zanesljivo, varno in konkurenčno proizvodnjo električne energije z domačim
energentom, v TEŠ gradimo nadomestni 600 MW blok 6, ki bo v celoti nadomestil
proizvodnjo in storitve obstoječih premogovnih enot TEŠ, pri tem pa porabili za
1/3 manj premoga. Emisije CO2 se bodo zmanjšale za 35%, znižale pa se bodo tudi
vse ostale okoljske obremenitve. Lastna cena proizvedene električne energije se
bo znižala, električna energija pa se bo proizvajala na ekonomičen, okoljsko
prijaznejši in tehnološko dovršen način.
TEŠ (1-5) =
TEŠ 6 – za proizvodnjo varne, zanesljive, konkurenčne električne in toplotne
energije ter za zagotovitev energetske neodvisnosti Slovenije.